Včeraj smo poročali, da ustanoviteljica in nekdanja predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog tudi sredi noči prejema elektronsko pošto ljudi, ki se nanjo obračajo po pomoč. Še posebej pa je opozorila na to, da naj bi socialna delavka na Centru za socialno delo (CSD) mater, ki se je znašla v stiski, napotila po pomoč k prostovoljcem, ki naj bi ji "zrihtali finance", saj gre ona na dopust. Na pristojnem ministrstvu za delo pričakujejo, da bodo strokovni delavci CSD-jev resno in odgovorno reševali problematiko tistih, ki se nanje obrnejo za pomoč. Ravnanja, kot jih opisuje društvo Humanitarček, obsojajo.
Kot smo poročali včeraj, ustanoviteljica in nekdanja predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog tudi sredi noči prejema elektronsko pošto ljudi, ki se nanjo obračajo po pomoč. “Vaš e-mail mi je na CSD dala socialna delavka, ker gre ona zdaj na dopust, pa mi vi lahko vmes zrihtate kaj financ,” je prostovoljki pojasnila gospa v stiski. Ob tem so se v društvu, kjer prostovoljno delajo dneve in noči, spraševali, kdaj si bodo lahko tudi sami privoščili dopust, tako kot zaposleni v državnih institucijah, ki naj bi skrbele za sistemsko pomoč ranljivim, a odgovornost prelagajo na društva.
Odzvali so se na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec. “V okviru sistema socialnega varstva so centri za socialno delo tiste ustanove, na katere se lahko posameznik obrne za pomoč ob osebnih stiskah. Organizacija dela na posameznem centru za socialno delo je v pristojnosti direktorja centra,” so poudarili. To pomeni, da je direktor odgovoren tudi za zagotavljanje nadomeščanj v času dopustov in drugih odsotnosti.
Na ministrstvu pričakujejo, “da strokovni delavci CSD-jev z vso resnostjo in odgovornostjo pristopijo k reševanju vsake problematike osebe, ki se obrne nanje za pomoč, kjer mu predstavijo in pomagajo pridobiti možne oblike pomoči, ki so jih lahko deležni”. To pa so tako možnosti do pridobitve pravic iz javnih sredstev (na primer denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, izredne socialne pomoči, otroškega dodatka, subvencije najemnine …), kot oblik pomoči, ki jih CSD-ji nudijo kot socialnovarstvene storitve (prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom). Dodajajo, da morajo strokovni delavci stranke seznaniti tudi z drugimi oblikami pomoči in podpore, ki je, glede na stisko oziroma težavo posameznika, dosegljiva v lokalnem okolju. To so na primer socialnovarstveni programi in humanitarne organizacije.
Kadrovska podhranjenost ne more biti opravičilo
Ministrstvo pod Meščevim vodstvom dodaja, da se zaveda tudi problematike kadrovske podhranjenosti centrov za socialno delo in to tudi rešuje. Prejšnji teden smo poročali, da so z novembrom odobrili več kot 40 novih zaposlitev ter da bodo zaposlenim delo olajšali z nadgradnjo informacijskih sistemov, ki jih bo deloma razbremenila administrativnega dela.
Morebitna kadrovska podhranjenost pa “ne more biti opravičilo za morebitna takšna ravnanja strokovnih delavcev, kot jih opisuje društvo Humanitarček, če navedeno drži, in jih obsojamo,” so jasni na ministrstvu.
Ob tem poudarjajo, da imajo tisti, ki zaznajo konkretne primere nespoštovanja zakonov in strokovnih smernic delovanja, možnost pritožbenih poti, “v okviru katerih se lahko presodi pravilnost delovanja centra za socialno delo v posamezni zadevi.” Nadzor nad delom centrov za socialno delo opravlja Socialna inšpekcija – socialni inšpektor ugotavlja in preverja izvajanje določb, uporabo strokovnih metod, strokovnost dela pri izvajanju storitev in programov ter kvaliteto storitev. Pri tem organu lahko stranke podajo pobudo za izvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora.
Če je stranka nezadovoljna z izvajanjem socialnovarstvenih storitev, pa lahko poda ugovor zoper delo strokovnega delavca na svet CSD-ja. Svet zavoda mora ugovor preizkusiti, določiti, kaj naj se ukrene ter o tem obvesti upravičenca, ki je ugovarjal, v roku 15. dni od prejema ugovora. “V primeru, da stranka ocenjuje, da je prišlo pri delu določenega strokovnega delavca CSD do kršitve določil Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, pa je za obravnavo tovrstnih prijav pristojno Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije,” še pojasnjujejo na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje