Da bi lažje preživeli zimo, je vlada ljudem z nizkimi dohodki namenila energetski dodatek. Do njega so upravičeni tudi tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je z dopisom predvsem upokojence spodbudilo, naj te svoje pravice uveljavijo na centrih za socialno delo (CSD). Ti so bili zato zadnje tedne zasuti z delom, tudi s pisanjem negativnih odločb. Nanje so se namreč – zaradi poziva ministrstva – obrnili številni ljudje, ki do dodatka niso bili upravičeni in so tako razočarani odhajali s CSD.
“Zakaj ljudem dajete lažno upanje? Zakaj zavajate ljudi? V zadnjem mesecu sem samo jaz naredila čez 50 negativnih odločb za varstveni dodatek in vsaka moja kolegica isto. Ljudem, ki ste jih napotili na CSD, pa do dodatka niso upravičeni.” Tako se v svojem zapisu na Facebooku sprašuje Jerneja Brenčič, zaposlena na CSD Spodnje Podravje. Pravi, da “upokojenci prihajajo na center, lutajo, sprašujejo, upajo, se jezijo, jokajo”. Številni se po njenih besedah počutijo osramočene zaradi svoje revščine, a kljub temu pridejo na CSD, od tam pa odidejo razočarani – saj do varstvenega dodatka, ki je eden od pogojev za pridobitev energetskega dodatka, niso upravičeni.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je upokojencem, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 620 evrov (tolikšen je cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo), poslalo dopis. V njem je zapisalo, da je energetski dodatek vezan na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Da bi tega dobili, pa naj se obrnejo na pristojni center za socialno delo, piše v dopisu, s katerim je želelo ministrstvo čim več ljudem omogočiti lažje preživetje zime.
To je bil razlog, da so se predvsem starejši množično obračali na CSD, od tam pa odhajali praznih rok. V dopisu namreč niso bili navedeni ostali pogoji za upravičenost do varstvenega in z njim energetskega dodatka. Da je “center poln starejših ljudi, ki držijo v roki to obvestilo”, piše Brenčič. Da je stanje podobno na vseh centrih, potrjujejo tudi drugod. “Odkar so upravičenci do pokojnine dobili dopis ministrstva, opažamo zelo povečan obseg dela na področju pravic iz javnih sredstev. Ocenjujemo, da imajo strokovni delavci za okrog 30 odstotkov dodatnega dela,” pravi pomočnica direktorja CSD Ljubljana Simona Rihter. Da v zadnjem obdobju na centrih za socialno delo zaznavajo povečano število ljudi, ki iščejo informacije o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, so nam potrdili tudi v Skupnosti CSD Slovenije.
“Težava je, da je bilo to slabo skomunicirano. V želji pomagati ljudem z dodatnim denarjem so dali slaba navodila. Veliko ljudi, upokojencev je prišlo na centre in so bili posledično strašno razočarani, ker do pomoči niso bili upravičeni in so mislili, da jih mi zaposleni pravzaprav zavajamo,” pove strokovni direktor CSD Ljubljana Nenad Stojanović. “Potem ko so vložili vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, smo jim morali izročati negativne odločbe. Tako smo del časa pobrali tistim, ki so do pomoči res upravičeni. Nismo se mogli kvalitetno ukvarjati s tistimi, ki potrebujejo denarno socialno pomoč, zato so lahko nastajale tudi zamude,” je prepričan Stojanović.
Kdo je upravičen do dodatka?
Kdo je upravičen do varstvenega dodatka in drugih socialnih pravic, je podrobno obrazloženo v tej brošuri, ki jo je nedavno izdalo ministrstvo. Varstveni dodatek je namenjen tistim z zelo nizkimi dohodki, ki so starejši od 63 let (ženske) ali 65 let (moški), trajno nezmožni za delo (status invalida 1. kategorije) ali trajno nezaposljivi (odločba zavoda za zaposlovanje).
Da bi bili upravičeni do varstvenega dodatka, dohodek, v primeru upokojencev pokojnina, ne sme preseči 620,18 evra. Upokojenci z nižjimi pokojninami so dobili obvestilo ministrstva. Toda tak je cenzus za samske osebe. “Če sta v družini dva, ki sta prejemnika pokojnine, se cenzus preračunava za dva,” pojasnjuje Simona Rihter. “Če ima eden pokojnino 1.000 evrov, drugi pa 350, bi bil ta kot samska oseba sicer upravičen do varstvenega dodatka, a ni, ker se njuna dohodka seštevata.” Preverja se tudi, ali so osebo, ki prosi za varstveni dodatek, zmožni in dolžni preživljati njeni polnoletni otroci.
Če samska oseba ali družina ni prejemnica denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zaradi lastništva premoženja, lahko od 1. oktobra do 28. februarja 2023 pri pristojnem centru za socialno delo vloži vlogo za enega od teh socialnih transferjev, saj se pri ugotavljanju gmotnega položaja premoženje (razen prihrankov in vrednostnih papirjev) ne bo upoštevalo, so spomnili na ministrstvu za delo. V tem obdobju tudi ne bo veljala omejitev dedovanja po 54.a členu zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Na podlagi upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bo samska oseba ali družina posledično upravičena tudi do energetskega dodatka.
Ministrstvo: upravičencev več, dopis je dosegel svoj namen
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, pravi, da so obvestilo za upokojence pripravili z namenom razširitve kroga upravičencev do varstvenega dodatka in tudi do denarne socialne pomoči ter posledično do energetskega dodatka, njihov namen pa je bil ublažiti draginjo za najranljivejše prebivalce. “Ker se je med 5. oktobrom in 21. novembrom 2022 za 60 odstotkov povečalo število odobrenih vlog za varstveni dodatek in posledično hkrati tudi za energetski dodatek, ocenjujemo, da je bil poziv uspešen in dosežen namen obveščanja,” pravijo na ministrstvu. “Želeli smo, da do informacij in pomoči pride čim več pomoči potrebnih. Številke potrjujejo, da smo ta namen dosegli, saj so pomoč dobili številni, ki je pred tem niso bili deležni.”
Ob tem dodajajo, da je v dopisu pisalo, da so tisti, ki jim je bil poslan, “morebitni” upravičenci do energetskega dodatka. “Prejemnike smo s tem obvestili samo to, da obstaja možnost, da so do pomoči upravičeni. Sistem je namreč v tem trenutku takšen, da morajo vsi, ki želijo priti do pomoči, vložiti vlogo. Šele nato pa se izkaže, ali so zares upravičeni do pomoči,” so pojasnili.
Nove zaposlitve na preobremenjenih CSD
Centri za socialno delo so bili že pred opisanim porastom števila vlog precej kadrovsko podhranjeni. “CSD Ljubljana je zaradi pomanjkanja kadra v težavah,” priznava v. d. direktorja Ivan Cafuta. “Tudi sicer so CSD po Sloveniji kadrovsko zelo podhranjeni, v zadnjem času še bolj, Ljubljana pa še bolj kot drugod po Sloveniji. To je resen problem.” Pravi, da bi bilo treba v CSD investirati, da bi ohranili kakovosten javni socialni servis. Na CSD Ljubljana, ki ima okrog 300 zaposlenih, pokriva pa zaradi nedavnih reorganizacij centrov četrtino prebivalstva Slovenije, bi potrebovali okrog 10-odstotno povečanje števila zaposlenih, “da ohranimo minimalen nivo pričakovanega delovanja”, pravi Cafuta.
Da so seznanjeni s preobremenjenostjo zaposlenih v centrih za socialno delo, pravijo na ministrstvu, zato so z novembrom odobrili več kot 40 novih zaposlitev. Zaposlenim bodo kmalu delo še olajšali, pravijo. “Z večjo digitalizacijo in nadgradnjo informacijskih sistemov želimo strokovne delavce čim bolj razbremenili administrativnega dela. Uvesti pa želimo tudi kadrovsko štipendiranje študentov za socialno delo, ki se bodo odločili za delo v socialnih centrih,” so še sporočili z ministrstva.
Pri energetskem dodatku pa, da gre za začasen ukrep. “Največje število vlog je bilo vloženih pričakovano takoj po pozivu, sedaj že zaznavamo upad števila vlog,” pravijo na ministrstvu.
Po podatkih MDDSZ je bilo v mesecu oktobru 2022:
50.009 prejemnikov oziroma 76.115 upravičencev denarne socialne pomoči (DSP),
21.467 prejemnikov oziroma 23.230 upravičencev varstvenega dodatka (VD).
DSP se izplača le eni osebi v družini (prejemnik), medtem ko so upravičenci vsi člani družine. Pri VD je prejemnik prav tako eden, medtem ko sta lahko upravičenca zgolj odrasli osebi, če izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek.Energetski dodatek je doslej prejelo 63.407 ljudi, z naslednjim nakazilom, 2. 12. 2022, ga bo prejelo še 3.684, skupaj torej 67.091. Na ministrstvu še pojasnjujejo, da prejemnikov DSP in VD ni mogoče sešteti, saj so posamezne osebe lahko hkrati upravičene do DSP in VD, zato prejemnikov energetska dodatka manj, kot je seštevek prejemnikov DSP in VD.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje