
Odbor za obrambo se je danes seznanil s srednjeročnim obrambnim programom 2026–2031, razpravo pa je zaznamovalo tudi vprašanje, kdaj bo Slovenija vendarle kupila osemkolesna bojna vozila patria. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je poudaril, da bo nakup izveden, vendar vozila trenutno nadgrajujejo glede na izkušnje z bojišč v Ukrajini.
Odbor DZ za obrambo se je danes seznanil tudi s srednjeročnim obrambnim programom za obdobje 2026-2031. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo (Mors) Boštjan Pavlin je članom odbora, ki jih je zanimalo, kdaj bodo nabavili osemkolesna bojna vozila patria, pojasnil, da jih bodo kupili, vendar jih trenutno nadgrajujejo glede na izkušnje z bojišč v Ukrajini.
Pavlin je pojasnil, da so bili cilji pri tem nakupu postavljeni pred leti, ko so bila bojišča povsem drugačna. "Bataljonska bojna skupina bi imela danes na bojišču v Ukrajini kratek rok trajanja. Na bojišču v Ukrajini tovrstnih enot ni," je dejal Pavlin. Bolj ali manj se bojujejo z visokotehnološkimi rešitvami, torej droni, pa tudi antidronskimi sistemi.
Povsem drugačne vojaške taktike, ki jih je pokazala vojna v Ukrajini, pa ne pomenijo, da osemkolesna vojna vozila niso ena od ključnih zmogljivosti Slovenske vojske (SV). "Seveda je, zato jo tudi izgrajujemo in bo tudi nabavljena," je dejal.
Pojasnil je, da morajo SV zagotoviti oborožitveni sistem, ki bo tehnološko primeren za današnji način bojevanja. Trenutno zaključujejo posamezne rešitve, pri čemer je dejal, da ne more komentirati, kdaj bodo vozila nabavili.

Vlada je pred dvema tednoma sicer sklenila, da naslednjega pol leta ne bo podpisa nobene pogodbe v zvezi z osemkolesnimi bojnimi vozili za izgradnjo sil SV. Nadaljevanje postopka nakupa in dobave 106 osemkolesnikov patria prek javnega naročila s postopki pogajanja s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za srednjo bojno bataljonsko skupino in izvidniški bataljon je potrdila januarja. Takrat so ocenili, da bo nakup stal okoli 700 milijonov evrov.
Napovedovali so, da bodo nakup prve, to je izvidniške skupine, sestavljene iz 53 oklepnikov, opravili med letoma 2025 in 2027, drugo, to je srednjo bojno skupino, sestavljeno iz 53 oklepnikov, pa med letoma 2026 in 2030. Oblikovanje obeh je sicer ena od dolgoletnih obljub Slovenije zvezi Nato.
Kdo bo nasledil Roberta Glavaša?
Državni sekretar Pavlin je bil danes skop tudi pri pojasnjevanju, kdo bo nasledil načelnika generalštaba SV Roberta Glavaša, ki se bo upokojil do konca leta. Poslanca SDS Žana Mahniča je zanimalo, ali je na današnjem odboru tudi naslednik Glavaša, pri čemer je mislil na namestnika načelnika brigadirja Uroša Paternusa. Pavlin je dejal, da bo odločitev o tem pravočasno sprejeta.
Državni sekretar Pavlin je srednjeročni obrambni program za obdobje 2026-2031, s katerim so se danes seznanili na odboru, označil za zgodovinskega. Skladno z obrambno resolucijo, ki jo je pred časom sprejel DZ, predvideva namreč postopno povečevanje obrambnih sredstev na tri odstotke BDP do leta 2030.
Dejal je, da je Slovenija ena redkih držav v zavezništvu, ki povečuje število kadra brez obveznosti obveznega služenja vojaškega roka. "O tem ne razmišljamo, smo pa pripravljeni, da ob morebitni zaostritvi, ki bi nas ogrožala, to naredimo v trenutku," je dejal Pavlin.
Srednjeročni obrambni program za obdobje 2026-2031 med prednostna področja obrambe Slovenije uvršča sooblikovanje in uresničevanje Severnoatlantskega zavezništva, sooblikovanje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije (SVOP), sodelovanje v misijah z odvračalno-obrambno držo in podporo Ukrajini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje