Menu Item
Člani mladinske skupine Inštituta 8. marec opozarjajo, da se dijake in študente pri njihovem delu večkrat izkorišča. V anketi o dijaškem in študentskem delu so namreč poročali o neplačanem delu, uvajanju v delo brez plačila, prepovedi odmora za malico ali obiska toalete. Številni pa tudi o verbalnem in spolnem nasilju na delovnem mestu.
Anketo inštituta je rešilo 656 dijakov in dijakinj oziroma študentov in študentk. “Grozljivo je, da je kar 75 odstotkov anketirancev in anketirank pri delu imelo slabo izkušnjo,” je na novinarski konferenci dejala članica mladinske skupine Ana Bernik Kljenak.
Vprašani so poročali tudi o neskladju med dogovorjeno in izplačano urno postavko, različnih spornih praksah pred začetkom dela, kjer so prej morali delati več tednov brezplačno, da bi se delodajalec odločil, če jim bo ponudil delo. Dijaki so kot problematično izpostavljali tudi, da so večkrat poskusili poiskati pomoč, pa je s strani nadrejenih in drugih posredovalcev dela niso dobili.
Četudi je plačilo dijaškega dela v nesorazmerju z obsegom obveznosti, ki jih dijak opravlja, in kljub temu, da večina dijakov za opravljeno delo prejema minimalno urno postavko, so le redki dijaki plačilo izpostavili kot razlog slabe izkušnje dela.
Za negativne izkušnje krivi delodajalci, ki mlade ponižujejo
Za negativne izkušnje so najpogosteje krivi delodajalci, ki s svojim odnosom dijake ponižujejo, čeprav pogosto prav na njih sloni velik in pomemben del obveznosti. Vedenje strank so kot problematično označile predvsem dijakinje, saj so bile mnoge na delovnem mestu žrtev spolnega, psihičnega ali fizičnega nasilja.
Na dogodku o problematiki dijaškega dela pa je Carmen Zajc z e-Študentskega servisa pozvala, naj se dijaki in študenti ob konfliktu obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Mi moramo to vedeti, da lahko ukrepamo in da lahko zastopamo dijaka, študenta,” je poudarila.
Sodelavka sindikata Mladi plus Urška Cocej je med pravicami dijaškega dela naštela pravico do odmora, če delajo vsaj štiri ure dnevno ter do dnevnega in tedenskega počitka. Še bolj pa zakon varuje mladoletne, za njih velja, da imajo lahko daljše odmore in da ne smejo delati več kot osem ur na dan oziroma 49 ur na teden. “Kar se pogosto krši, sploh pri tistih, ki delajo v gostinstvu,” je opozorila.
Težave predstavlja tudi delo na črno, je povedala strokovna vodja e-Študentskega Servisa Vesna Miloševič Zupančič. Pri tem namreč delodajalec ne plača prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob tem dijake in študente spodbuja, da o kršitvah ali zlorabah takoj obvestijo študentski servis, starše, lahko tudi svetovalno službo v šoli in razmislijo o drugem delu, saj je ponudba študentskih del zelo velika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje