Moteče glasni avtomobili: evropska pravila vse strožja, kakšne so kazni pri nas?

Več kot 20 odstotkov prebivalcev Evrope je izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa, ki ga povzročajo cestni, železniški in letalski promet, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA) v poročilu, objavljenem junija lani.

Dolgotrajna izpostavljenost prometnemu hrupu je povezana s številnimi zdravstvenimi tveganji, med drugim s srčno-žilnimi boleznimi, duševnimi motnjami, sladkorno boleznijo in prezgodnjo smrtjo. Posebej ranljivi so otroci in mladostniki, saj ima hrup lahko dolgoročne posledice tudi za učni uspeh in pridobivanje telesne teže, navaja poročilo.

Kot glavni vir težave poročilo izpostavlja cestni promet, zlasti v gosto naseljenih urbanih območjih. Ta po ocenah prizadene približno 92 milijonov ljudi po vsej Evropi.

Kako je to področje urejeno v EU?

Evropska unija področje ureja z Uredbo (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka. V prilogi III so natančno opredeljene dovoljene ravni hrupa za osebne avtomobile, tovorna vozila in avtobuse.

Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so za N1 pojasnili, da so mejne vrednosti za posamezne kategorije vozil večinoma odvisne od razmerja med močjo motorja in maso vozila. Uredba, ki se uporablja od leta 2016, postopoma zaostruje zahteve in znižuje dovoljene ravni hrupa novih vozil.

Ob začetku uporabe uredbe je bila večini novih osebnih avtomobilov dovoljena glasnost med 72 in 75 decibeli (dB(A)). Za vozila, prvič registrirana po 1. juliju 2022, se dovoljene vrednosti gibljejo med 70 in 81 dB(A), po 1. juliju 2026 pa se bodo dodatno znižale na razpon med 68 in 79 dB(A), odvisno od kategorije vozila.

Na AMZS pojasnjujejo, da bo na primer mejna vrednost 68 dB(A) od 1. junija 2026 veljala za vse nove osebne avtomobile z razmerjem med močjo in maso do vključno 120 kW.

Proizvajalci vozil morajo skladnost z uredbo dokazati v postopku homologacije, ki vključuje meritve hrupa po natančno predpisanem postopku. "Če bi izmerjeni hrup presegal dovoljeno mejno vrednost, proizvajalec izvede ustrezne konstrukcijske spremembe, s katerimi zagotovi, da vse izvedenke tipa vozila izpolnjujejo predpisane zahteve, sicer za tip vozila ne bi pridobil homologacije," so pojasnili na AMZS.

Poleg hrupa v vožnji se v postopku homologacije meri tudi hrup vozila v mirovanju. Ta podatek je zapisan v homologacijskem dokumentu in je merodajen tudi pri nadzoru vozil v uporabi, na primer pri policijskih kontrolah ali tehničnih pregledih, kjer se hrup meri s fonometrom, so zapisali.

Vendar pa na AMZS opozarjajo, da v praksi prihaja do posegov v izpušni sistem vozil. Lastniki lahko originalni izpušni sistem v celoti ali deloma zamenjajo ali odstranijo posamezne dele, namenjene dušenju hrupa, zaradi česar hrup vozila presega dovoljeno mejno vrednost.

"Neodobrena zamenjava ali odstranitev takšnih delov ima za posledico, da vozilo ni tehnično brezhibno in v takšnem primeru ni potrebno še z meritvijo ugotavljati ravni hrupa," pojasnjujejo na AMZS.

Kakšne kazni čakajo voznike preglasnih vozil?

"Sicer pa policisti ukrepajo tudi, ko vozniki z uporabo vozila povzročajo prekomeren hrup iz kakršnihkoli drugih vzrokov, na primer z dodajanjem prekomernega plina in povečanjem obratov motorja pri stoječem vozilu," pa so za N1 opozorili na policiji.

Globa za voznika, ki upravlja vozilo, katerega hrup presega dovoljene vrednosti, znaša 400 evrov. Enaka globa je predpisana tudi za lastnika ali uporabnika vozila v primeru nedovoljene predelave, ki poslabša okoljevarstvene lastnosti vozila. Voznik, ki z uporabo vozila povzroča prekomeren hrup, pa se kaznuje z globo 80 evrov, so zapisali na policiji.

Pravila iz uredbe veljajo tudi za električna vozila. Ta morajo biti opremljena s sistemom za zvočno opozarjanje vozila (AVAS – Acoustic Vehicle Alerting System). Kot pojasnjujejo na AMZS, gre za sistem, ki pešce in druge udeležence v prometu z zvočnim signalom opozarja na bližino vozila.

Sistem AVAS samodejno oddaja zvok pri nizkih hitrostih, in sicer od zagona vozila do približno 20 kilometrov na uro ter med vzvratno vožnjo. Z njim morajo biti opremljena vsa nova hibridna in povsem električna vozila od 1. julija 2021.