Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Poleg vse zdravstvene dokumentacije Roman Prijatelj, mož onkološke bolnice Vesne Prijatelj, ki so jo kljub njeni pisno izraženi volji, da ne želi reanimacije, oživljali, zahteva od Onkološkega inštituta v Ljubljani odgovore, kdo je odločil, da se jo oživlja, kdo je ocenil, da je psihična bolnica, in kdo jo je poslal na zaprti oddelek Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Zakaj iz Onkološkega inštituta niso odgovorili niti na naša splošna vprašanja in kako je njen primer povezan s prizadevanji za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o kateri bomo, kot kaže, kmalu spet odločali na referendumu? Žalna slovesnost za Vesno Prijatelj je bila v sredo na ljubljanskih Žalah, medtem ko bo njen poslednji dom Jadransko morje.
Čeprav je Roman Prijatelj, mož onkološke bolnice Vesne Prijatelj, kot pooblaščena oseba z uradno pritožbo še v času njenega življenja zahteval odgovore na vprašanja, kdo je odločil, da se jo v nasprotju z njeno voljo oživlja, kdo je ocenil, da je psihična bolnica in kdo jo je poslal na zaprti oddelek psihiatrične bolnice, do obravnave teh vprašanj med obema stranema še ni prišlo.
Prvi sklican sestanek so najprej zaradi smrti bolnice preložili na Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, v četrtek pa do njega ponovno ni prišlo, ker "je moj odvetnik ob pojasnilu, da strani nista v enakopravnem položaju, zahteval, da nam OI najprej posreduje vso zdravstveno dokumentacijo. Šele potem se lahko sestanemo", nam je povedal Prijatelj. Pravi, da bo vztrajal pri odgovorih, saj ne želi, da bi ljudje, ki so ravnali v nasprotju z voljo njegove pokojne žene, še kdaj odločali v nasprotju s pacientovo voljo. Ali kot je dejal pred dnevi v intervjuju za N1 Slovenija: "Spregovoril sem, da se kaj takega ne bi zgodilo še komu, saj smo vsi potencialni kandidati, da se tudi nam zgodi enako, kot se je moji ženi, da njena volja ni bila upoštevana."
OI: Splošne odgovore bi lahko interpretirali na konkretnem primeru
Na OI smo po tem, ko se je mož Vesne Prijatelj javno izpostavil, še enkrat povprašali, zakaj niso upoštevali pacientkine volje; sklicujoč se na javni interes. Dobili smo skoraj identičen odgovor kot prvič - da so zavezani k varovanju osebnih podatkov pacientke in da nimajo "njenega soglasja" – gospa Vesna je bila v času drugega pisnega odgovora že pokojna – "oziroma soglasja njenega moža za posredovanje podatkov".
A odgovorov nismo dobili niti na naša splošna vprašanja o tem, kako se zdravniki odločajo o tem, koga bodo reanimirali, ali vse paciente, ki pri njih poskušajo narediti samomor, pošljejo v psihiatrično kliniko oziroma kateri so kriteriji za napotitev, kdo o tem odloča in kakšni so lahko razlogi, da na psihiatrijo pošljejo tudi bolnika, ki je poskušal končati življenje, ko ima po zdravniški oceni pred sabo le še nekaj tednov življenja.
V telefonskem pogovoru nam je vodja službe za komuniciranje OI Pia Gorjanc pojasnila, da na splošna vprašanja niso odgovorili, ker so "vezana na omenjeni primer. Vi in javnost bi lahko splošne odgovore interpretirali v luči tega primera".
Pleterski: Zdravniški paternalizem
Soavtor zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem bomo ponovno odločali na zakonodajnem referendumu, in član izvršnega odbora Srebrne niti, Andrej Pleterski, pravi, da je primer Vesne Prijatelj povezan s problemom zdravniškega paternalizma. "Zdravniški paternalizem očitno uokvirja tudi klinične smernice ravnanja z ljudmi, ki zaradi neznosnega trpljenja zaradi bolezni poskušajo narediti samomor. Te so zgrajene na predpostavki, da če je človek duševno zdrav, ne želi umreti."
Pleterski dodaja, da je Vesna Prijatelj dokaz, da ta predpostavka ne drži. "So ljudje, ki so duševno popolnoma zdravi in so se pri polni zavesti, dobro informirani in iz objektivnih razlogov svoje neozdravljive bolezni odločili, da želijo končati svoje trpljenje." Vesna Prijatelj po njegovem prepričanju tudi izpodbija trditev tistih nasprotnikov uveljavitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki pravijo, da je zakon nepotreben, saj da lahko vsak bolnik naredi konec svojemu življenju.
"Vesna Prijatelj je to poskušala in kaj se ji je zgodilo? Poslali so jo na psihiatrično kliniko. To je realnost sedanjega sistema, in če zakon na referendumu ne bo potrjen, bodo ljudje, namesto da bi končali svoje trpljenje, poslani na psihiatrično kliniko. To stanje je povzročil zdravniški paternalizem, ki izhaja iz predpostavke, da zdravniki vedno najbolje vedo, kaj je dobro za pacienta, saj da je pacient v šoku in ne zna razumno odločati o svojem zdravstvenem stanju," zaključuje Pleterski.
Na žalni slovesnosti: "Junaška borka" za skupno dobro
Potem ko akademiku Janku Pleterskemu s pozivom državnemu zboru, naj uzakoni pravico do svobodne izbire, ni uspelo, in po tem, ko je tudi Alenka Čurin Janžekovič morala končati svoje življenje v Švici, je Vesna Prijatelj postala "bojni kljun naše galeje", je njeno vlogo v prizadevanjih za sprejem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na žalni slovesnosti na ljubljanskih Žalah v sredo orisal Andrej Pleterski, soavtor zakona in, tako kot ona, član Srebrne niti.
Pleterski je dejal, da se je Vesna Prijatelj še pred tremi meseci, ko je nazadnje govoril z njo, veselila sprejetja zakona, "da bo življenje lahko zaključila, kot si je zamislila." ... "A ni šlo tako", saj so nasprotniki zbirali podpise za referendum, sama pa se je srečala še z zdravniškim paternalizmom. Kljub temu se ni vdala, je na slovesnosti dejal Pleterski.
V zadnjih urah svojega življenja je posnela samo sebe ("Prosim, pomagajte mi umreti," je prosila na posnetku) in poskrbela za objavo. "Koliko ljudi je sposobnih kaj takega? Vesna je bila velika, junaška borka. Z vsem naštetim nam je dala zadnje, zelo pomembno in obvezujoče darilo. Da z njeno zgodbo dosežemo uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. S tem je tudi na koncu svojega življenja znala najti smisel, smisel za skupno dobro," je zaključil.
N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ti mladi družbi dajejo sebe
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
