Prvo predvolilno soočenje na N1 Slovenija o pravni državi in demokraciji. Prvič sta se neposredno iz oči v oči soočila predstavnika dveh strank SDS Janeza Janše in Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki jima javnomnenjske raziskave kažejo možnost zmage na volitvah 24. aprila. Soočila sta se Urška Klakočar Zupančič, nekdanja sodnica, danes pa podpredsednica Gibanja Svoboda ter nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu, danes pa poslanec SDS Franc Breznik. Notranji minister Aleš Hojs, ki je prihod na to soočenje potrdil, je dve uri in pol pred začetkom snemanja udeležbo odpovedal rekoč, da zaradi nujnih obveznosti ne danes ne katerikoli drug dan do konca tega tedna nima časa.

Soočenje se je začelo s komentarjem današnje odpovedi notranjega ministra Aleša Hojsa. “V SDS volilcem radi rečejo, da držijo besedo, ali je torej ne,” je Franca Breznika, poslanca SDS, v studiu izzval voditelj Miha Orešnik. Breznik je odgovoril, da “minister Hojs rešuje nakopičene težave Slovenije, ki so se nabrale zadnjih 30 let. Morate nas razumeti, da je za nas upravljanje z državo prednostna naloga, ministri so vključeni tudi v mednarodne dejavnosti, po vsej verjetnosti ima Hojs opravičljiv razlog,” je poudaril. Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) pa si je ministrovo odsotnost razložila tako, da se želi soočenju izogniti.

Soočenje se je nato vrtelo okoli vprašanja, ali Slovenija drsi v avtoritarnost ali ne. Zelo zanimivo je spremljati, kako so posamezniki reagirali na epidemiološko krizo, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, je dejal Breznik, a pri nas, je nadaljeval, “pa da je opozicija s figami v žepu nagajala vse do konca”. Slovenija se, je zatrdil, glede omejevanja človekovih pravic med evropskimi državami uvršča na sredino, predvsem pa da je država v izjemni gospodarski kondiciji, z dobrimi bonitetnimi ocenami, je še dejal Breznik.

Epidemija in človekove pravice

Urška Klakočar Zupančič je nekdanja sodnica. Sodstvo je zapustila po tem, ko je v zaprti skupini na Facebooku objavila do Janševe vlade zelo kritičen zapis; najprej so jo razrešili kot vodjo oddelka na sodišču, nato je iz sodniških vrst odšla. Njena ocena, kot je povedala v soočenju na N1, je, da je Slovenija po dveh letih Janševe vlade zelo avtoritarna država: “To je tako, kot če bi žabo vrgli v lonec mrzle vode ter jo nato počasi kuhali. Tako se je delalo z državljani te države,” je dejala in dodala, da so se pod krinko epidemije kršile z ustavo zagotovljene človekove pravice. O tem, da je ustavno sodišče razveljavilo več vladnih odlokov, pa je dejala, da se je to zgodilo zato, ker “so temeljili na zakonu, ki je bil protiustaven.”

Breznik je ugovarjal, da so ustavni sodniki presojali “zelo črkobralsko” in da je šlo za nedoločnost zakona. Epidemija je bila izredno stanje, je dejal Breznik, ko je imela “svetost življenja prednost pred združevanjem in zbiranjem, saj je to čas največje zdravstvene krize na svetu po drugi svetovni vojni.” Odločitve ustavnega sodišča pa da bodo presojale prihodnje generacije pravnikov.

Protesti in ukrepanje policije na njih

Soočenje se je dotaknilo tudi protestov v času epidemije. “Od leta 1991 se še nikoli ni zgodilo, da bi policisti tako grobo ukrepali proti protestnikom,” je poudarila podpredsednica stranke Gibanje Svoboda. Breznik pa, da policija vedno uporablja metodo stopnjevanja. “V kolikor gre za mirne proteste, ki jih je bilo na stotine, policija ni ukrepala. Bila je tam le zato, da je varovala” je povedal. Na naslednjih protestih pa je policija po njegovih besedah glede na nasilje protestnikov začela stopnjevati obrambo tistih, ki bi na tej stopnji lahko bili ogroženi.

V poročilu o uporabi prisilnih sredstev, ki ga je pripravila policija, je sicer zabeleženo, da je na velikem številu posnetkov vidna le uporaba prisilnih sredstev, niso pa posnete kršitve, kar lahko poraja dvom, ali je do določenih kršitev sploh prišlo. “Poznam sistem dela. Sistem dela je stopnjevanje, policija se vedno odloča za tiste ukrepe, ki so milejši, in če se samo nasilje stopnjuje, tako tudi stopnjuje svoje ukrepe,” je odvrnil Breznik in dodal, da so tovrstni ukrepi po svetu toliko bolj strogi. “V vsaki državi ne more vladati anarhija, mora vladati red, disciplina, morajo vladati neka pravila;” je še izpostavil Breznik in dodal, da sam sicer meni, da je bila policija izredno profesionalna ter ni prekoračila svojih pooblastil. Ob omembi petkovih protivladnih protestov, ki potekajo že stoti teden zapored, na enem od njih pa so policisti v polni bojni opremi udeležence, ki so na tleh na razdalji brali ustavo, odnašali s trga, pa je Breznik v soočenju obmolknil.

Molk poslanca Slovenske demokratske stranke Franca Breznika na soočenju

Klakočar Zupančič je dejala, da je ustavno sodišče jasno povedalo, da je pravica do protestov ustavna pravica, ki je ni dovoljeno na tak način omejevati, kot jo je z odloki omejila vlada. “Iskreno verjamem, da se večini policistov upira, da morajo tako ravnati proti svojim lastnim državljanom,” je še dodala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.

Breznik o nekaterih protestnikih, ki da so bili plačani

“Očitajo nam množično kršitev človekovih pravic v času največje zdravstvene krize na svetu,” je nadaljeval Breznik in poudaril, da so zgolj zasledovali pravico do človekovega življenja. Na drugi strani pa so bili, tako Breznik, “večinoma plačani protestniki, ki so imeli ves čas za delo.” Na vprašanje, ali razpolaga z dokazi, da so bili protestniki plačani, Breznik odvrne, da jim ima, saj da so bili protestniki ves čas, dopoldan in popoldan, pred slovenskim parlamentom. “Ves čas so isti obrazi, imamo na stotine posnetkov teh ljudi. Nekateri so tudi člani nevladnih organizacij,” je odgovoril Breznik in poudaril, da so v stranki SDS na strani delovnega človeka, “na strani slovenskega kmeta, na strani ljudi, ki delajo in ustvarjajo v tej državi”.

Breznik obtoži N1, da smo Gibanju Svoboda vprašanja poslali vnaprej

Po koncu soočenja, ko so kamere že ugasnile, se je Breznik ekipi N1 za izrečeno obtožbo, da smo Gibanju Svoboda poslali vprašanja vnaprej, opravičil in jo tudi vzel nazaj.

Ali Gibanje Svoboda pozna dejstva o cepivih?

Predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je na ponedeljkovem soočenju na POP TV dejal, da je omikron sev, pri katerem cepiva ne pomagajo. Klakočar Zupančič pa je pred časom v zapisu na Facebooku celo pohvalila retoriko Marka Potrča v času epidemije. Voditelj jo je izzval z vprašanjem, katero stroko poslušajo v stranki, kajti pravijo, da jo. Klakočar Zupančič je odgovorila, da se od vsebine Potrča distancira in da je pohvalila le njegov način nastopanja. In ponovila, da v stranki poslušajo stroko.

Stroka ovrgla trditve Gibanje Svoboda, da cepiva ne ščitijo pred omikronom

“Tudi naš predsednik je že večkrat povedal, da je treba zaupati stroki in da je treba stroki vrniti pristojnosti, ki jih je imela. Nekaj pa je treba priznati in vedeti: želimo, da so slišani vsi, tisti, ki imajo eno stališče, in tisti, ki imajo drugo stališče,” je poudarila Klakočar Zupančič in dodala, da bo stroka sama nato povedala, kako in kaj.

V stranki Gibanje Svoboda se sicer zavzemajo za cepljenje, a hkrati zavzemajo tudi stališče, da se ljudi v cepljenje ne sme prisiliti. “Ljudi je treba prositi, ne jih prisiljevati,” je poudarila.

Pomemben del soočenja se je vrtel tudi okoli kadrovanja in (ne)odvisnosti institucij in pri tem se pojavlja tudi vprašanje, ali predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob s svojimi izjavami napoveduje kadrovske čistke? Podpredsednica stranke je to zanikala in dejala, da si želijo le, “da bi vodilna mesta v policiji ter drugod zavzemali strokovni ljudje.”

Ali z Gibanjem Svoboda, če pridejo na oblast, pridejo tudi kadrovske čistke?

Nevladne organizacije – njihova vloga in pomen

Pred časom se je premier Janez Janša na Twitterju spraševal, ali kdo pozna kakšne nacionalne dosežke kateregakoli društva oz. organizacije, ki sestavljajo Iniciativo Glas ljudstva. Med njimi so na primer Amnesty International, Društvo Ključ, Umanotera, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

V soočenju je tudi Breznik dejal, da dosežkov omenjenih organizacij ne pozna. Za SDS so, trdi, nevladne organizacije dodana vrednost, a le tiste, kjer delujejo ljudje, “ki pomagajo, so strokovnjaki in kompetentne osebe, ne moremo pa financirati nevladnih organizacij, ki jim je ključ ustanoviti nevladno organizacijo, ki nima nobenih kompetenc in nobene dodane vrednosti v tej družbi,” je dejal in dodal, da tovrstne nevladne organizacije izkoriščajo slovenski proračun in slovensko družbo.

Klakočar Zupančič je ugovarjala, da so se nevladne organizacije izkazale kot razum te družbe. “Ko se je dogajalo najhujše nasilje nad ljudmi, so bile nevladne organizacije tiste, ki so opozarjale na to. To je razum družbe in vsaka dobra politika mora z njimi sodelovati,” je poudarila.

Voditelj sooči podpredsednico Gibanja Svoboda z obnašanjem Goloba na N1

O novih obrazih kot o simptomu Zastave 101

Novim obrazom, kot je bilo razumeti poslanca SDS, v vladajoči stranki že pravijo, da so simptom Zastave 101, kar da pomeni “zastarel koncept, le z novim obrazom, masko.” “Če pa politična konkurenca ne nastaja iz potreb ljudi, temveč nastaja kot medijski projekt, ki ugasne kot drobno rezano cvetje, ki lepo sveti tri dni ter na koncu ugasne, potem mora stranka graditi in nastajati od zgoraj navzgor,” je dodal. Klakočar Zupančič je na to odvrnila, da nove stranke nastajajo iz potreb ljudi, ki imajo te vlade dovolj in si želijo življenja v svobodni družbi.

Še posebej pa jo je razburila Breznikova izjava, da bi v SDS nagrajevali “kvalitetne sodnike”. Kateri sodniki so to, ga je vprašala in njegovo izjavo ocenila kot “strašno.” Breznik je odvrnil, da imamo v slovenskem sodstvu tudi sodnike, ki so množično kršili človekove pravice.

Je bil pa Breznik “vesel” vprašanja o tem, kako se je moral posloviti z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs. Oditi je moral namreč zato, ker so ga po njegovem obisku v podjetju Derby policisti ustavili, on pa je vozil v alkoholiziranem stanju.

“Zaradi postopka sem odstopil, se opravičil in ravno ta postopek je pokazal, da pravna država deluje, delujejo mediji, ene besede nisem rekel zoper policiste, da se mi je zgodila krivica, da so mi sledili,” je dodal Breznik, Klakočar Zupančič pa je dejala, da je “pohvale vredno, ” ko nekdo sprejme odgovornost za svoje napake, saj da “avtoritativno obnašanje in nespoštovanje do državljanov že tako kaže predsednik vlade in tudi nekateri vidnejši predstavniki vlade, eden pa se je danes izognil soočenju.”

Je afera farmacevtka za Gibanje Svoboda problem ali ne?

Urško Klakočar Zupančič je voditelj N1 Miha Orešnik izzval tudi z afero farmacevtka ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Prav on je bil namreč častni gost na nedavni konvenciji Golobove stranke in je tudi podpornik Gibanja Svoboda. “Na konvencijo je bil povabljen kot župan mesta, v katerem je konvencija bila,” je najprej dejala Klakočar Zupančič, a na vztrajanje voditelja soočenja, ali se v stranki ne distancirajo od Jankovića zaradi afere farmacevtka, je na koncu vendarle dejala, da se v stranki distancirajo od vseh povezav, ki mečejo slabo luč na kogarkoli.

Več o Jankoviću, Golobu in zadevi farmacevtka pa v prispevku Ali se Gibanje Svoboda zaradi afere farmacevtka distancira od Jankovića?

Ali SDS poglablja družbeni razdor?

Ker so pravnice iz Pravne mreže za varstvo demokracije v intervjuju za N1 ocenile, da Janševa vlada ustvarja atmosfero nasilništva, ki ne omogoča dialoga, prepoznavanja skupnih problemov in odzivanja nanje, ampak seje strah in sili v umikanje iz javnega prostora, je Breznik v soočenju odgovarjal tudi na to. Kot je dejal, ne pozna posameznikov iz Pravne mreže. “Poznam pa številne, ki so nam pomagali v času delovanja te vlade, ki so se izkazali na najbolj vrhunskih pravnih fakultetah na svetu,” je povedal. Breznik je tudi zavrnil mnenja, da SDS s svojim delovanjem poglablja družbeni razdor in dejal, da je SDS stranka, “ki ni nikoli izločevala, ki v nobeni politični opciji ne vidi sovražnikov, ampak politično konkurenco in partnerje pri kovanju naslednjih vlad.”

Ob tem je Breznik dejal tudi, da sta bila pred meseci z Robertom Golobom skupaj na eni prireditvi in da je Golob takrat delovanje Janševe vlade pozdravil. Problem je nastopil šele, ko je postalo jasno, da Golob ne bo več predsednik uprave v podjetju Gen-I.  Kandidatka Gibanja Svoboda je ugovarjala, da je Golob že več mesecev prej vedel, da se bo to zgodilo.

O sodelovanju in izključevanju pa sta povedala že znana dejstva; Gibanje Svoboda si po volitvah sodelovanja s SDS ne predstavlja, SDS pa, da so se zmeraj pripravljeni pogovarjati z vsemi, razen z Levico.

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate

Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.