Pandemija je tudi najbolj tradicionalne potrošnike prisilila v spletno nakupovanje. A že s 1. julijem prihajajo pomembne spremembe, saj v veljavo stopa nova evropska direktiva. Ta uvaja plačilo DDV za vse spletne nakupe, opravljene zunaj EU. Kaj ta sprememba pomeni za potrošnike?

Z jutrišnjim, prvim julijskim dnem so napovedane številne spremembe zaradi evropske direktive, ki uvaja plačilo DDV za vse spletne nakupe, opravljene zunaj EU. Gosta v oddaji N1 STUDIO sta bila zato Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Boštjan Pernek iz Pošte Slovenije.

Kaj spremembe prinašajo potrošnikom?

Za vse izdelke, ki jih boste naročili zunaj Evropske unije, bo treba plačati DDV. Do zdaj je veljala oprostitev do vrednosti 22 evrov. Trgovci bodo najverjetneje ta DDV vključili že v ceno, a to bo odvisno predvsem od konkurence na trgu, je razložil Jakin. Lahko se zgodi, da bomo tako za izdelke zdaj plačevali več.

Na finančni upravi so sicer dejali, da potrošnikom ni treba spreminjati nakupovalnih navad, niti zamenjati prodajalcev, pri katerih kupujejo izdelke. A za blago, ki stane na primer deset evrov, bo po novem treba plačati 14,7 evra. “Lahko se seveda zgodi, da bodo na koncu potrošniki obremenjeni s temi uvoznimi formalnostmi,” je povedal Jakin.

Trgovec mora po evropski zakonodaji potrošnika obvestiti o vseh stroških, ki bi lahko nastali, vključno z davkom in drugimi stroški, npr. strošek prevoza in carinjenja.

Ko potrošniki nakupujejo zunaj EU, je pomembno, da so seznanjeni z vsemi stroški, ki bi lahko nastali, zato morajo biti pozorni predvsem na te informacije.

V Pošti Slovenije pričakujejo tridesetkrat več carinskih postopkov

“Tudi pošta je zdaj dolžna slediti vsem tem spremembam davčne in carinske zakonodaje. Trenutno letno izvedemo okoli 100.000 carinskih postopkov za blago, ki je vredno med 22 in 150 evrov, po novem pa ocenjujemo, da bo teh postopkov tridesetkrat več. Pričakujemo tudi, da bo število pošiljk padlo za 25 do 30 odstotkov,” je povedal Pernek iz Pošte Slovenije.

Zaradi vseh teh sprememb so na Pošti Slovenije povečali prostore za obdelavo teh pošiljk in po Pernekovih besedah veliko vložili tudi v informatizacijo.

Uvedli bodo na primer strojno branje naslovov pošiljk, ki bo temeljilo na osnovi umetne inteligence. Vzpostavili so tudi aplikacijo za avtomatizirano določitev tarifnih številk blaga, ki prepozna opise blaga v več jezikih. Za potrošnike pa so posodobili portal za izvedbo carinskih postopkov.

“Zaposlovali bomo tudi dodatne ljudi in povečali klicni center. Mislim, da bomo z vsem tem lahko bistveno povečali obseg dela,” je novosti razložil Pernek.

V državno blagajno okvirno dodatnih osem milijonov evrov

Pošta Slovenije letno dostavi okoli štiri milijone pošiljk iz tretjih držav, večina jih je v vrednosti do 22 evrov. “Okvirna ocena je, da bo povprečna vrednost blaga 12 evrov, pošiljk pa bo okoli tri milijone. Pri 22-odstotni obdavčitvi to pomeni okoli osem milijonov evrov,” je Pernek ocenil, koliko dodatnega denarja bo po spremembah šlo v javno blagajno.

Strošek v višini 2,5 evra se bo plačal za vsako pošiljko, ki bo prispela v Evropo, ne glede na to, ali bo trgovec že odvedel DDV. Za vsako pošiljko bo namreč treba vložiti enotno stopnjo deklaracije.

Strošek pregleda blaga ne bo več na ramenih potrošnika

Potrošniki so se pogosto počutili prizadete, da so jim zaračunali stroške za pregled pošiljk v vrednosti do 22 evrov, je povedal Jakin in dodal, da konkretnih vprašanj o prihajajočih spremembah še niso dobili.

Od 1. julija bo potrošnik lahko Pošto Slovenije pooblastil za vsak izveden carinski postopek. Če tega ne bo storil, lahko izbere drugega špediterja, prek portala pa lahko tudi zavrne pošiljko.

Pregled blaga, ki se je zaračunaval do zdaj, tako ne bo več na ramenih potrošnika. Bo pa Furs tisti, ki bo izvajal inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo navajanja vrednosti pošiljke, a potrošnik s tem ne bo imel stroškov.

Kdo bo zaračunal DDV?

DDV se bo v vsakem primeru obračunal po stopnji davka, ki velja v državi, kamor je blago namenjeno. To v Sloveniji predstavlja 22-odstotno oziroma 5-odstotno stopnjo, odvisno od vrste blaga.

S 1. julijem se uveljavlja tudi nov sistem obračuna, kar pomeni, da bo moral davek vnaprej obračunati že trgovec. Kar pa zadeva stroške postopka, bodo uporabniki o njem obveščeni že vnaprej prek portala Uvoz.

Naslovnike bo Pošta Slovenije začela obveščati o pošiljki že v trenutku, ko bo ta poslana, je še eno spremembo napovedal Pernek. Potrošnik bo do prispetja pošiljke v državo že imel čas, da formalnosti v zvezi z uvozom izvede.

Ločevanje pošiljk na “prednostne” in “neprednostne”

V Pošti Slovenije s 1. julijem uvajajo še eno spremembo. Pošiljke bodo po novem ločevali na prednostne in neprednostne. Po narejeni analizi potreb uporabnikov in pregleda ureditev v drugih evropskih državah so se odločili, da bodo ljudem omogočili, da se sami odločijo med dvema cenovnima kategorijama.

Bistvena razlika je v hitrosti dostave. Prednostne pošiljke je treba v 95 odstotkih prenesti že naslednji delovni dan in brez izjeme v treh delovnih dneh, neprednostne pošiljke pa je treba praviloma prenesti v treh dneh.

Prednostne pošiljke se bodo tako obdelovale in usmerjale že v nočnem času, neprednostne pa v dnevnem času.

Pri naročanju izdelkov iz tretjih držav potreben večji nadzor

Spletno nakupovanje raste že precej let, pandemija pa je to še precej pospešila. “Velika težava pri naročanju cenejših izdelkov iz tretjih držav je, da so ti pogosto nevarni. To so ugotovili že v veliko evropskih potrošniških organizacijah. Recimo detektorji dima, polnilci za telefone ipd. so se izkazali za nevarne, torej da lahko pride do požara ali uničenja,” je dejal Jakin, ki kot pozitivno vidi, da bo teh nevarnosti zdaj morda manj.

Poudaril je, da potrošniki pri naročanju iz tretjih držav nimajo varnosti tudi zato, ker se v primeru zapletov nimajo na koga obrniti. Edina možnost je, da stvari poskušajo rešiti s prodajalcem. Pri naročanju s kreditno kartico pa je lahko varovalo tudi to, da imata Visa in Mastercard možnost t. i. finančnih reklamacij.

Oglejte si celotno oddajo N1 STUDIO: