Menu Item
Ob bližajočem se vrhu četrtega vala epidemije se sprašujemo, koliko lahko še zdrži naš zdravstveni sistem. Zaposleni iz poklica še vedno odhajajo in se ne vračajo, zlasti na slabše plačana delovna mesta medicinskih sester in negovalk. O tem, kako naj vlada spodbuja motivacijo zaposlenih v zdravstvu in jih hkrati obvaruje pred izgorelostjo, je v oddaji N1 STUDIO spregovorila Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege.
Med stopnjevanjem četrtega vala epidemije covida-19 in hitrim naraščanjem števila hospitalizacij se vse napore usmerja v zdravstveni sistem. Celo poletje je potekala razprava o pripravljenosti na četrti val, ki naj bi po napovedih svoj vrhunec dosegel na začetku oktobra.
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, je v oddaji N1 STUDIO pojasnila, da je slovensko zdravstvo zagotovo bistveno bolj pripravljeno kot ob začetku epidemije.
Razlog je, da imamo veliko več vedenja o koronavirusu, velikega pomena pa je tudi zaščitna oprema, ki je je, tako Ažman, za zdaj dovolj. Dovolj je tudi pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju hudo obolelih.
Ob tem pa je Ažman opozorila na pomanjkanje kadra v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi. “Tukaj zagotovo nismo dovolj dobro pripravljeni že zadnjih 15 let. S to epidemijo so se zadeve drastično poslabšale,” je dejala.
Ažman je poudarila, da ne gre zgolj za težavo, s katero se popada slovensko zdravstvo, temveč gre za globalni problem pomanjkanja medicinskih sester in babic. “Svetovna zdravstvena organizacija je že pred epidemijo napovedovala, da naj bi do leta 2030 na svetu primanjkovalo 18 milijonov zdravstvenih delavcev, od tega polovico medicinskih sester in babic,” je opozorila.
Vsi delajo za dva
Kot je pojasnila, so na pomanjkanje kadra opozarjali vsa leta. “Tudi v slovenskem zdravstvu razmere niso rožnate,” je v oddaji N1 povedala predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege. “Vsi, ki so neposredno vpeti v to delo, delajo preko svojega rednega delovnega časa. Zdaj je situacija takšna, da lahko zagotovo trdim, da sleherni dela za dva,” je poudarila in dodala, da ta podatek zagotovo ni spodbuden.
Čeprav zaposleni v zdravstveni in babiški negi delajo več, kot je treba, se to ne pozna pri njihovem plačilu. “Zahtevamo pošteno plačilo za redno delo. To je treba najprej urediti. Ni pa to edino, česar si želimo, pravzaprav v tem trenutku že zahtevamo,” je dodala.
Ob tem je Ažman opozorila, da so zaradi manka kadra pogoji dela slabši, kot so bili. “Ves čas opozarjamo še na vse ostale zadeve. Skoraj 90 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi je žensk. Tukaj gre tudi za vse pravice, ki izhajajo iz materinstva, težjih delovnih pogojev, triizmenskega dela … Seznam se daljša,” je bila jasna.
Kljub težavam, s katerimi se srečujejo v zdravstvu, pa Ažman zagotavlja, da bodo medicinske sestre in babice, pa tudi ostali zaposleni v zdravstvu, ob bližajočem se vrhuncu četrtega vala epidemije zagotovo postorili največ, kar zmorejo. “Je pa res, da po dolgem letu, ki je za nami, moči popuščajo, popušča tudi adrenalin, ki je bil prisoten na začetku, utrujenost se kopiči,” je poudarila.
Tudi po 260 delovnih ur na mesec
Ažman je opozorila na delovne razmere na našem največjem covidnem oddelku, ki deluje v sklopu ljubljanskega kliničnega centra. “Drug za drugim so presegali čez 200, 220, 240 delovnih ur, rekorderka med njimi pa celo 260 ur. Tudi iz solidarnosti do svojih sodelavcev, ki so koristili redni letni dopust za leto 2020,” je pojasnila.
Posluha do medicinskih sester pa aktualna politika še ni pokazala. “Da bi nas slišala politika, vas moram razočarati. Predsedniku vlade smo poslali dve pismi, na kateri še vedno nismo prejeli odgovora,” je v N1 STUDIO dejala Ažman.
Dodala je tudi, da so bili izločeni pri odločitvah. “Večkrat sem izpostavila, da bi morali za odločevalsko mizo povabiti medicinske sestre, saj smo najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu, ki je dejansko rešila prvi, drugi in tretji val. Tudi zato ker imamo najboljši vpogled v pacientovo obravnavo na vseh ravneh,” je izpostavila.
Kaj storiti, da zdravstveni delavci ne bi bežali?
Ob tako resnih in težkih delovnih razmerah ne preseneča dejstvo, da se vse več zdravstvenih delavcev odloča za delo zunaj slovenskih meja. Na vprašanje, kako zadržati ta kader doma, je predsednica zbornice poudarila, da bi pošteno plačilo na težkih delovnih mestih zadržalo ljudi.
“Nimam čarobne paličice, težko jim ponudim dodatne nagrade, stimulacije, napredovanja, specializacije, solidarnostna stanovanja, dodatne ugodnosti za otroški vrtec. Gre za sistemske rešitve,” je med drugim izpostavila Ažman.
K boljšemu finančnemu položaju so lani pripomogli dodatki. Država je samo v lanskem prvem valu za dodatke izplačala slabih 137 milijonov evrov, a denarja za to je, kot redno opozarja tudi premier Janez Janša, vse manj.
Višji dodatek kot pri medicinskih sestrah je bil denimo v policiji. Kako bi lahko ta podatek preslikali v plačo medicinske sestre, ki dela na covidnem oddelku, pa je Ažman v oddaji N1 STUDIO poudarila, da težko, saj je to odvisno od več dejavnikov. Med slabo plačanimi so med drugim zdravstveni tehniki.
“Tisto, kar še vedno zelo boli, je to, da tehnik zdravstvene nege s srednjo strokovno izobrazbo na začetku svoje poklicne poti ne doseže minimalne plače. Država jim doplača do minimalne plače,” je o plačilih povedala predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege.
Če ima nekdo minimalno plačo, kot denimo zdravstveni tehnik, so bili ti dodatki minimalni. “Ne moremo govoriti o tisočih evrih dodatka. Na posameznih oddelkih so dobivali celo za nekaj deset evrov, če pomislim, da so v drugem oziroma tretjem valu celo preštevali minute stika z bolniki. To so počeli posamezne zdravstvene ustanove in socialnozdravstveni zavodi,” je dodala.
Če dodatka ne bo …
Kako ocenjuje novi vladni predlog, po katerem dodatki ne bi bili več vezani na urno postavko, ampak bi se izplačevali v zneskih 400, 200 oziroma 100 evrov, pa je Ažman povedala, da vprašanje dodatkov ni za Zbornico zdravstvene in babiške nege, temveč za socialne partnerje oziroma sindikate. “Apeliram na obe strani, da prepoznata delo. Če dodatkov ne bo, bo morda zapuščanje poklica še večje,” je med drugim povedala.
Na vprašanje, kakšna je višina plačila, ki bi ga morali prejemati zaposleni v zdravstveni negi, je Ažman dejala, da bi morala biti osnovna plača medicinske sestre tako visoka, da bi šlo za človeka dostojno plačilo. “Verjetno je tisti znesek, ki omogoča, da lahko nekdo brez pomisleka vzame kredit za reševanje stanovanjskega problema. Če se zgledujemo po severnih sosedih, se prejemki osebnih dohodkov v socialnovarstvenem zavodu začnejo gibati od 1.700 evrov,” je med drugim še povedala Ažman.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje