Zaskrbljujoči podatki: medicinske sestre odhajajo, nove težko dobijo

Slovenija 18. Avg. 202106:27 > 19. Avg. 2021 21:035 komentarjev
Delite:
medicinska sestra, intenzivna nega
Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Odhajanje medicinskih sester iz največje slovenske bolnišnice se nadaljuje, zaposlovanje zadostnega števila novih pa je vse večji problem. Težava s pomanjkanjem delavcev v zdravstveni negi je velika, pravijo v UKC Ljubljana.

V zadnjem času se je težava s pomanjkanjem delavcev zdravstvene nege v ljubljanskem kliničnem centru zaostrila, nam je potrdila pomočnica direktorja UKC Ljubljana za zdravstveno nego Zdenka Mrak. “Res gre za velik problem,” pravi.

Nadaljevanje trenda

Julija je UKC Ljubljana zapustilo 14 diplomiranih in 7 srednjih medicinskih sester. V avgustu so odpoved delovnega razmerja vložili trije delavci zdravstvene nege, še 12 pa jih je to napovedalo s tako imenovanimi kadrovskimi vlogami. V bolnišnici imajo namreč sistem vnaprejšnjega obveščanja o odpovedih, saj s tem vodstvo pridobi čas, da jih poskusi nadomestiti. Poleg tega je takšno napovedovanje smiselno, ker imajo odhajajoči delavci pogosto zelo veliko neizkoriščenega dopusta.

Takšno število odhodov je skladno s trendom zadnjih let. Težava je, da jim že v preteklosti ni uspelo nadomestiti vseh, ki jih zapustijo. Zadnji dan lanskega leta je bilo v UKC Ljubljana zaposlenih 3.905 delavcev zdravstvene nege, kar za 112 manj od načrta za leto 2020. Iz kliničnega centra jih je lani odšlo 265, prišlo pa jih je 242.

Razlike med številom tistih, ki odidejo, ter novozaposlenimi se kopičijo, trenutno pa je interesentov za delo v zdravstveni negi v največji slovenski bolnišnici še manj kot prej, razlaga Zdenka Mrak (na fotografiji spodaj).

Zdenka Mrak
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Želijo enoizmensko delo in službo blizu doma

“Fluktuacija zaposlenih v zdravstveni negi je v kliničnem centru že nekaj časa velika,” pravi Zdenka Mrak. “Vedno so se medicinske sestre tu izobraževale in pridobivale izkušnje, po nekaj letih pa prevlada želja po enoizmenskem delu ter delovnem mestu, ki je bliže domačemu kraju,” pojasnjuje.

V zadnjih letih je delovnih mest, ki ustrezajo tem željam, vse več, nadaljuje glavna medicinska sestra v UKC Ljubljana. Odprlo se je namreč več sto referenčnih ambulant, ki so jih večinoma prevzele medicinske sestre iz bolnišnic, pravi.

Odhajanje medicinskih sester iz bolnišnic v ambulante primarnega zdravstva je pojav, ki je znan že dlje časa. Tudi sestre, ki pridejo na razgovor za službo v UKC Ljubljana, pogosto vprašajo, ali bi lahko delale v specialističnih ambulantah, v katerih ni triizmenskega dela, pravi Zdenka Mrak. “Takih delovnih mest pri nas ni toliko,” pravi, “poleg tega med obstoječimi zaposlenimi ni neomejeno število takšnih, ki bi jih lahko prestavili v intenzivno nego.” To delo namreč ni za vsakogar, poleg tega pa je veliko medicinskih sester, ki jim je v času dela v UKC Ljubljana priznana invalidnost in zato ne morejo delati v intenzivni negi.

Plačilo ni tako pomembno, kot se morda zdi, dodaja. Osnovne plače medicinskih sester so v bolnišnicah samo za en plačni razred višje kot v primarnem zdravstvu, vendar v bolnišnicah opravijo veliko število nadur in imajo zato višje dohodke. “Problem je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja,” ocenjuje Zdenka Mrak.

Začarani krog

Primanjkljaj zaposlenih poskušajo v UKC Ljubljana reševati z angažiranjem študentov zdravstvene nege ter najemanjem upokojenih medicinskih sester prek podjemnih pogodb. Študenti so koristni, pravi Zdenka Mrak, vendar so v resnici bolj investicija za prihodnost. “Upokojenih nekdanjih sodelavk, ki so se pripravljene vrniti, pa ni dovolj. Največkrat rečejo, da so preveč utrujene,” pojasnjuje.

Neizbežno je, da tiste delavce, ki ostanejo, bolj obremenijo. “Nekateri delajo tri vikende na mesec namesto enega. Pogosto vsak mesec naredijo 30 nadur,” pravi. S tem so ujeti v nekakšen začarani krog, sklene glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Delavci odhajajo zaradi preobremenjenosti, preostali delavci so zato bolj obremenjeni in iščejo drugo službo …

Rešitev v delavcih iz tujine?

Organizacije, ki zastopajo delavce in stroko v zdravstveni negi, na te težave opozarjajo že dolgo časa. “Vsi se čutijo poklicani reševati krizo v zdravstveni negi,” pravi Monika Ažman (na fotografiji spodaj), predsednica Zbornice – Zveze, največje strokovne organizacije na področju zdravstvene nege. “Ker so vsi prepričani, da imajo odgovore, stroke in delavcev ne upoštevajo dovolj. Zdaj pa rešitev na hitro ni mogoče najti,” pojasnjuje. Če bi želeli povečali vpis na fakultete, bi se morali najprej vprašati, ali je v Sloveniji sploh dovolj profesorjev za to področje, pravi.

Monika Ažman
Foto : Borut Živulović/BOBO

Po njenem mnenju bi dvig plač vseeno pomagal obdržati medicinske sestre v bolnišnicah. “Za ta poklic se odločajo mladi, ki praviloma nimajo bogatih staršev. Pridejo študirat v Ljubljano ali Maribor, po koncu študija pa ostanejo brez študentskega stanovanja. Takrat ugotovijo, da začetniška plača ne zadošča za plačilo najemnine ali obroka kredita,” pravi.

Razmisliti bi morali tudi o zaposlovanju več medicinskih sester iz tujine, poudarja Monika Ažman. “Razvitejše evropske države so pri tem veliko uspešnejše od Slovenije,” pravi.

Komentari

Vaš komentar