"Nismo reševali sveta, naslovili smo teme, ki so danes najbolj ažurne"

Ob robu Blejskega strateškega foruma sta se na prvem dvostranskem srečanju sestala slovenski in hrvaški premier, Robert Golob in Andrej Plenković. Za zaprtimi vrati sta razpravljala tudi o hrvaškem vstopu v schengensko območje, sporazumu o oskrbi s plinom in sodelovanju na področju gašenja požarov. Po Golobovih besedah je šlo za spoznavni sestanek. "Naslovili smo teme, ki so danes najbolj ažurne," je dejal po pogovorih.

Ob robu Blejskega strateškega foruma se je predsednik vlade Robert Golob sestal s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem. Na prvem dvostranskem srečanju sta premierja govorila o hrvaškem vstopu v schengensko območje. Golob je opozoril na pomen načela odprtih meja znotraj schengenskega prostora, so sporočili iz njegovega kabineta.

Slovenski premier je po pogovorih v izjavi za medije dejal, da je za njim dolg dan, s hrvaškim kolegom sta se primarno pogovarjala o energetiki. Golob je dejal, da je odkrito izrazil željo Slovenije po neposrednem dostopu do LNG terminala na Krku, vključno s plinovodom, in dodal, da je danes šlo bolj za spoznavni sestanek, nastajajoči sporazum med Hrvaško in Slovenijo o solidarnostni oskrbi s plinom pa naj se po njegovih besedah izkoristi zato, da bomo na koncu vsi bolj odporni na energetske krize v bodoče. “Nismo imeli namena reševati sveta, ampak smo naslovili teme, ki so danes najbolj ažurne,” je še povedal.

Izrazil je tudi zadovoljstvo nad skorajšnjo uskladitvijo sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljive oskrbe s plinom. Hrvaška bi tako bila, za Italijo, druga država, s katero bi Slovenija sklenila omenjeni sporazum. Sogovornika sta izmenjala mnenja o energetski krizi ter sodelovanju pri njenem obvladovanju.

Predsednik vlade je izrazil tudi slovensko podporo vključitvi Hrvaške v evrsko območje. Golob se je Hrvaški zahvalil za pomoč ob nedavnih požarih. Sogovornika sta se zavzela za učvrstitev sodelovanja na tem področju tudi v prihodnje, so še zapisali v kabinetu. Na srečanju sta sodelovala tudi oba zunanja ministra, Tanja Fajon in Gordan Grlić Radman.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković pa je v izjavi za medije dejal, da so na srečanju v ospredje postavili vse, kar nas združuje. Naštel je: v času energetske krize moramo delati skupaj, gre tudi za vlaganja in turizem ter pomoč Hrvaške Sloveniji ob požaru na Krasu. Plenković je spomnil, da sta bila z Golobom ob požaru, ko so slovenskim gasilcem pomagali tudi hrvaški kanaderji, v stalnem kontaktu. Goloba pa je Plenković povabil na obisk na Hrvaško.

Po Plenkovićevih besedah sta premierja spregovorila tudi o vprašanju meje. Slovenska stran ostaja na stališču, da je treba spoštovati arbitražno odločitev, hrvaška stran pa je ponovila, da zanjo ta sodba ne obstaja, je povedal Plenković. Sabor arbitraže ne bo ratificiral, je poudaril in dodal, da to mora biti jasno. “Na nas je, da delamo na področjih, ki nas povezujejo,” je dejal.

Sicer je hrvaški premier poudaril, da se mu je v veselje vrniti na Bled. Ključna tema foruma so posledice ruske agresije na svet in Evropo, gospodarstvo, energetiko ter prehransko varnost, je dejal.

Politiki o Zahodnem Balkanu

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg pa je ob prihodu na Blejski strateški forum povedal, da je vse poletje preživel na pogovorih s kolegi. Po njegovih besedah je ključno, da še naprej iščejo odgovore in najboljše načine, kako dogajanje pojasniti ljudem. Poudaril je, da se med ljudmi pojavljajo številne napačne informacije o vzrokih za trenutno dogajanje. Ljudje verjamemo, da je stanje posledica sankcij, ki so jih države Evropske unije zaradi napada na Ukrajino uvedle proti Rusiji. “Pokazati moramo enotnost in ohraniti mirne živce,” je rekel.

O Zahodnem Balkanu pa je Schallenberg dejal, da ga Dunaj dojema kot svojo “neposredno sosedo, prijatelje in bratrance”. “Zadnjih nekaj let in posebej neopravičljiv napad Rusije na Ukrajino kaže, da bi bilo za Evropsko unijo nevarno, če katere od sosed ne bi upoštevala,” je rekel in dodal, da je Zahodni Balkan del Evrope.

Tudi slovenski premier vidi Zahodni Balkan kot del EU. “Mislim, da imajo vse države evropsko perspektivo in dolžnost Slovenije je, da to perspektivo čim bolj približamo. Mogoče je bila EU v preteklosti pri tem nekoliko počasna, a upam, da bo tudi zaradi situacije v Ukrajini, tempo pospešen, ” je strnil Golob.

Predsednik republike Borut Pahor je ob odprtju foruma opozoril pred novimi delitvami v Evropi zaradi vojne v Ukrajini. EU bi po njegovem mnenju morala storiti več, da pridobi Zahodni Balkan na svojo stran. Hkrati pa je tudi pozval Srbijo k aktivnejšemu približevanju EU. Evropa bi se zaradi vojne v Ukrajini spet lahko razcepila na demokratični Zahod in avtoritarni Vzhod, meja med njima pa bi bila tudi meja ruskega območja vpliva, je opozoril Pahor. “Brez dvoma bi vsake nove delitve bile slaba novica za Evropo in svet,” je dejal.

“Zgodovina nas je naučila, da blokovska delitev ni rešitev, ampak problem. Prinaša stanje krhkega, vseskozi ogroženega miru, ki ga spremlja oborožitvena tekma, nadomestna bojišča in mukotrpna prizadevanja za mirno rešitev,” je dejal predsednik. Če je cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ponovno vzpostavi velika območja vpliva za Rusijo, da se države v tem območju ne bodo mogle zbliževati z EU in Natom, potem bo ta spor dolgo trajal, je dejal Pahor. “Tako ali drugače bo Putin zahteval od svojih sosed, da se odločijo. Ali pa se bo lahko odločil on namesto njih in jih sankcioniral, morda tudi s silo,” je dejal.

Vse to bi lahko v ospredje prišlo predvsem na območju Zahodnega Balkana, ki se, kot opozarja Pahor, že kaže kot osrednje geopolitično vprašanje miru in varnosti v Evropi. Pomembno pa bo, kako se bo odzival Bruselj, pa tudi, kako se bodo odzivale države v regiji.

Kot osrednji govornik na #BSF2022 je predsednik Pahor spregovoril predvsem o posledicah ruske vojaške agresije nad Ukrajino za evropsko varnost in možni novi blokovski delitvi sveta ter opozoril pred nevarnostjo, da bi v primeru takega razvoja delitev potekala po ZB,… pic.twitter.com/YcpSQfqelH
— Borut Pahor (@BorutPahor) August 29, 2022

“Dlje kot bo trajal širitveni proces, bolj bodo te države dovzetne za ruske težnje,” je opozoril Pahor in spomnil, da si Slovenija že leta prizadeva za hitro in odločno širitev EU na Zahodni Balkan. Ob tem je pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, glavno gostjo BSF, naj ponovno preuči slovenski predlog, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke še letos, po možnosti brez pogojev.

Potem pa je “kot prijatelj srbskega predsednika Aleksandra Vučića” naslovil tudi poziv, naj odigra pozitivno vlogo na Zahodnem Balkanu. Srbija bo namreč po mnenju Pahorja igrala ključno vlogo, če bo prišlo do delitev na Zahodnem Balkanu, še posebej kot tradicionalna zaveznica Rusije. Te vezi pa bo morda pripravljena pretrgati le, če bo od EU dobila trdna zagotovila.

“Če bi Srbijo pridobili na stran Zahodne Evrope, bi to pomenilo ogromen prispevek k reševanju problemov v BiH, pa tudi k napredku v dialogu Beograd-Priština,” je prepričan Pahor.

A po drugi strani bi se tudi Srbija morala odreči ideji t.i. srbskega sveta, zavrniti separatistične težnje v BiH in si prizadevati za sklenitev dialoga s Prištino, je menil Pahor.

Vsekakor pa bi morala tudi EU precej okrepiti prizadevanja, da bi pritegnila Zahodni Balkan v svoje območje vpliva in navsezadnje v svoje članstvo, se je zavzel Pahor. “Zavedam se, da so nekateri zaskrbljeni zaradi politične cene takega razvoja dogodkov, a izkušnje nas učijo, da je cena neodločitve lahko še precej precej višja in bolj žalostna,” je v otvoritvenem nagovoru blejskega foruma še poudaril slovenski predsednik.

Han o aktualni krizi

Pred začetkom Blejskega strateškega foruma je gospodarski minister Matjaž Han dejal, da pričakuje pogovor o aktualni krizi, v kateri je še posebej pereč trg električne energije. Zjutraj se je vlada sestala z opozicijo, je pojasnil. “Predstavili smo vse zakone, ki jih pripravljamo, zavedajoč se, da ti zakoni v naslednjem letu niti približno ne bodo dovolj,” je rekel.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.