Začenja se že 17. izvedba Blejskega strateškega foruma. Ta letos poteka v znamenju posledic vojne v Ukrajini, vsesplošne draginje in globalne krize. Največje mednarodne konference na področju srednje in jugovzhodne Evrope se udeležuje več kot 400 ljudi, med njimi je približno 160 govorcev na najrazličnejših panelih. Med gosti je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se foruma udeležuje prvič. Von der Leyen je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi Blejskega strateškega foruma napovedala tudi novo intervencijo na trgu električne energije.
Oči javnosti bodo danes in jutri ponovno uprte proti Bledu, saj tam ponovno poteka Blejski strateški forum (BSF). Potem ko je zadnji dve izvedbi te največje mednarodne konference na področju srednje in jugovzhodne Evrope zaznamovala predvsem pandemija covida-19, bo letos v ospredju predvsem vojna v Ukrajini in njene posledice ter vsesplošna draginja. Pod naslovom “Vladavina moči ali moč pravil” bodo udeleženci letošnjega foruma iskali odgovore na vprašanja o prihodnosti multilateralnega reda in njegovi vlogi v Evropski uniji.
Organizatorji BSF poudarjajo, da so globalne krize, od podnebne in gospodarske do prehranske in energetske, ter pojav novih žarišč, predvsem pa ruska agresija v Ukrajini pokazali, da se mora mednarodni sistem, ki je bil zasnovan po drugi svetovni vojni, spremeniti.
Blejski strateški forum se je uradno začel v kongresnem centru Bled s himno Evropske unije “Odo radosti” v ukrajinskem jeziku ob spremljavi godalnega orkestra, katerega člani so glasbeniki iz Ukrajine, ki so pred vojno pobegnili iz države. Med njihovim nastopom se je na velikem platnu za orkestrom prikazala tudi ukrajinska zastava.
Prvi je zbrane na otvoritvi nagovoril generalni sekretar Blejskega strateškega foruma Peter Grk. V sovjem govoru je 24. februar, dan, ko je Rusija napadla Ukrajino, označil kot enega najpomembnejših dogodkov zadnjih nekaj let. “Vladavina moči je prevladala nad močjo pravil,” je naslov letošnjega foruma Grk prezrcalil na rusko agresijo v Ukrajini.
Zadnji dve izvedbi BSF sta bili v znamenju zajezitvenih ukrepov zaradi pandemije covida-19. “Vsi smo nekako pričakovali, da ko se bo pandemija nekoliko umirila, se bo svet vrnil v normalne tirnice. A nikakor nismo pričakovali, da bo vojna na evropskih tleh postala naša nova realnost. Ta nova realnost je v veliki meri vplivala na izbiro vsebin tem letošnjega foruma, predvsem zaradi posledic, s katerimi se bo morala Evropa soočati v prihodnosti,” je v uvodnem nagovoru dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Opozorila je, da so na splošno razmere zelo zaskrbljujoče za veliko večino držav v svetu, ki nimajo moči in sposobnosti, da bi oblikovale realnost. Te države si želijo delujoč mednarodni red, ki temelji na pravilih.
Za reševanje globalnih izzivov je po njenih besedah potreben veliko bolj učinkovit multilateralni sistem. Slovenija je zavezana multilateralizmu in se s tem v mislih poteguje za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v mandatu 2024-2025, je spomnila zunanja ministrica.
Slovenski predsednik Borut Pahor se je v svojem nagovoru na otvoritvi foruma osredotočil predvsem na perečo situacijo na Balkanu. Po njegovih besedah, bi morala Evropska unija narediti več za integracijo držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji.
Evropa bi se zaradi vojne v Ukrajini spet lahko razcepila na demokratični Zahod in avtoritarni Vzhod, meja med njima pa bi bila tudi meja ruskega območja vpliva, je opozoril Pahor. “Brez dvoma bi vsake nove delitve bile slaba novica za Evropo in svet,” je dejal.
Kot osrednji govornik na #BSF2022 je predsednik Pahor spregovoril predvsem o posledicah ruske vojaške agresije nad Ukrajino za evropsko varnost in možni novi blokovski delitvi sveta ter opozoril pred nevarnostjo, da bi v primeru takega razvoja delitev potekala po ZB,… pic.twitter.com/YcpSQfqelH
— Borut Pahor (@BorutPahor) August 29, 2022
“Zgodovina nas je naučila, da blokovska delitev ni rešitev, ampak problem. Prinaša stanje krhkega, vseskozi ogroženega miru, ki ga spremlja oborožitvena tekma, nadomestna bojišča in mukotrpna prizadevanja za mirno rešitev,” je dejal predsednik.
“Zavedam se, da imajo mnogi pomisleke, kaj bo ta priključitev prinesla v političnem smislu, a izkušnje so nas naučile, da je cena neodločnosti lahko zelo visoka in tudi zelo žalostna. Menim, da je še vedno dovolj časa, da se glede te stvari kaj ukrene, ampak skupni konsenz mora biti čim prej sprejet v Bruslju, da se pridružitev držav Zahodnega Balkana zgodi,” je povedal Pahor in dodal, da gre pri integraciji Zahodnega Balkana k EU za eno ključnih geopolitičnih vprašanj.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je organizatorjem BSF zahvalila za povabilo in dogodek označila za “nepogrešljivo srečanje na področju zunanje politike in dogodek, ki je pomemben tako na evropski in svetovni ravni.
Poudarila je, da letošnji naslov BSF najbolje opiše trenutno situacijo, v kateri se je znašel svet. “Ali bo vladavina moči prevladala nad močjo pravil? Nanj lahko odgovorimo z zelo kratkim odgovorom, in sicer, da je vse odvisno od moči demokracije. Vse je odvisno tudi od naše zmožnosti, da spoštujemo temeljne pravice, se bojujemo proti agresiji, da ščitimo naše vrednote in prijatelje,” je v uvodnem nagovoru povedala predsednica Evropske komisije.
“Putin ne more in ne sme zagati te vojne, zmagati jo mora biti na strani Ukrajine,” je bila odločna von der Leyen. Ob bučnem aplavzu zbranih v dvorani je dodala, da bo Unija še naprej podpirala ukrajinski odpor proti Rusiji. Povedala je še, da tako želijo pokazati svetu, še posebej pa Rusiji in njenemu predsedniku Putinu, da kršenje mednarodno sprejetih pravil prinaša visoko ceno, ki jo je treba plačati.
Po njenih besedah je potrebno novo evropsko strateško razmišljanje, pri čemer je izpostavila tri njegova načela. Prvo vključuje nevtralizacijo ruskih zmogljivosti za izsiljevanje in okrepitev lastnih zmogljivosti za ukrepanje, kar je potrebno za ohranitev na pravilih temelječega reda skozi čas.
Drugo načelo vključuje podporo demokracijam, ki so najbolj izpostavljene tujim grožnjam, pri čemer je poleg Ukrajine izpostavila še Zahodni Balkan. V okviru tretjega načela pa je treba gledati še širše na globalne geopolitične premike ter uporabiti svojo gospodarsko moč, da bi ohranili na pravilih temelječ svetovni red, je povedala predsednica Evropske komisije.
Von der Leyen je še dejala, da se mora Evropa osvoboditi odvisnosti od ruske nafte in fosilnih goriv in dodala, da bodo v prihodnosti ključni predvsem obnovljivi viri energije. “Vsaka kilovatna ura iz vetra, sonca, biomase, vodne energije, biotermalne energeije, pomeni, da smo manj odvisno od ruskih energentov. Današnja cena vetrne in sončne energije je veliko nižja, kot je cena energije iz fosilnih virov,” je dejala predsednica Komisije.
Evropska komisija s strukturno reformo trga elektrike
Evropska komisija zaradi naraščajočih cen elektrike pripravlja tako izreden poseg na trg elektrike kot strukturno reformo tega trga, je povedala von der Leyen. Cene električne energije, ki letijo v nebo, kažejo na pomanjkljivosti trenutne zasnove delovanja trga elektrike, ki je bila oblikovana v povsem drugačnih okoliščinah in za povsem drugačne namene. “Nič več ne ustreza svojemu namenu. Zato komisija pripravlja izreden poseg na trg elektrike in njegovo strukturno reformo. Potrebujemo nov tržni model za elektriko, ki resnično deluje in bo znova vzpostavil ravnovesje,” je poudarila predsednica Evropske komisije.
9. septembra bo v Bruslju potekal tudi izredni vrh voditeljev držav članic Evropske unije, kjer bodo razpravljali o novi strukturni reformi trga elektrike.
After a weekend full of negotiations, I can announce that I am convening an extraordinary meeting of the Energy Council. We will meet in Brussels on the 9th September.
— Jozef Síkela (@JozefSikela) August 29, 2022
We must fix the energy market. Solution on the EU level is by far the best we have. pic.twitter.com/tsOzOSHpx0
Zelenski na panelu voditeljev: “Ruski teror je nekaj, kar preži na vse nas”
Zbrane v kongresnem centru Bled je ob začetku panela voditeljev nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Danes je za nas zelo pomemben dan, danes je dan ko se spominjamo vseh, ki so za branjenje ukrajinske neodvisnosti plačali z življenjem,” je Zelenski spomnil na dogodek na današnji dan leta 2014. Takrat je umrlo na stotine ukrajinskih vojakov, ko je med umikanjem iz mesta Ilovajsk nanje začela streljati ruska vojska.
Zelenski je poudaril, da želi Rusija uničiti vse, kar je ukrajinskega. “Z bojem na naših tleh branimo vse Evropejce pred tovrstno širitvijo, ki bi si želela izbrisati vse človeštvo,” je bil oster Zelenski in zbrane na Bledu opomnil, da ruski vojaki pobijajo cele vasi, bombardirajo trgovske centre in nezakonito posvajajo ukrajinske otroke.
Zelenski je bil kritičen tudi do držav, ki kljub ruski agresiji nad Ukrajinci še vedno v svoje države sprejemajo ruske turiste. “Ruski teror je nekaj, kar preži na vse nas, tudi na vse državljane Evropske unije. Če se proti temu terorju ne bomo borili, ga v resnici podpiramo. Kdor se proti njemu ne bori, ga podpira in prevzema odgovornost zanj,” je dejal.
Na vprašanje o tem, do česa bi moralo priti, da bi se usedli za pogajalsko mizo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in končali vojno na ta način, pa je ukrajinski predsednik odgovoril, da je cilj Ukrajine, da si povrne vsa zasedena ozemlja. Kako in kdaj bi lahko do tega prišlo, ni želel napovedovati. Zelenski je ob tem ponovno pozval k vojaški pomoči Ukrajini in izrazil hvaležnost za doslej ponujeno pomoč.
Slovenski premier Robert Golob je o govoru Zelenskega povedal, da je njegov govor vedno zelo “streznitvena izkušnja”. Golob je še povedal, da moramo Ukrajino vsi podpirati še naprej po najboljših močeh. “Ja, prihaja utrujenost, tudi v Evropi, ampak ob tem se moramo spomniti besed ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki je rekel, da ko se boriš za svoje življenje, nimaš časa za utrujenost. To je odnos, ki bi ga vsi morali sprejeti,” je povedal Golob.
Beseda je nato nanesla tudi na energetsko varnost v Evropi. Moderator panela voditeljev Ali Aslan je prvo vprašanje na to temo naslovil prav na slovenskega premierja Goloba, ki ima bogate izkušnje s področja energetike. Golob je meni, da bo Evropa letos zimo preživela, saj si je zagotovila zadostno količino energentov, ki niso ruski, a so evropske države energetsko varnost drago plačale.
Tudi zelena energija je ena od tistih stvari, ki se ji moramo še bolj posvetiti, čeprav je vojna v Ukrajini te načrte vsaj za nekaj časa prestavila, je povedal slovenski premier. Po njegovih besedah bomo to zimo morali narediti tudi kak korak nazaj pri zelenem prehodu, saj bomo prisiljeni, da bomo za ogrevanje pokurili ogromne količine lesa in olja. “Namesto čistejšega plina, se bomo ogrevali na umazano olje,” je povedal slovenski premier.
Ob tem je še dodal, da pa se zdaj zelo splača vlagati v obnovljive vire energije. Kot je povedal, se nakup panelov s sončnimi celicami dokaj hitro povrne, prav tako pa imajo ti paneli zelo dolgo življenjsko dobo. “Če imate dovolj denarja in ste pripravljeni investirati v obnovljive vire energije, je zdaj pravi čas za to,” meni Robert Golob. A ko gre za obnovljive vire energije na visoki ravni, pa Golob meni, da bodo države morale odigrati ključno vlogo pri prehodu, seveda ob pomoči Evropske unije.
Poleg slovenskega premierja Goloba so na njem sodelovali še islandski predsednik Guðni Th. Jóhannesson, hrvaški premier Andrej Plenković, albanski premier Edi Rama, malteška predsednica Maia Sandu pa je na panelu voditeljev sodelovala preko videopovezave. Celoten posnetek razprave voditeljev, ki so govorili o vojni v Ukrajini, novih geopolitičnih premikih in spopadanju s krizo energentov in prehranski varnosti, si lahko ogledate na spodnjem posnetku.
Pred začetkom 17. Blejskega strateškega foruma
“Ključni cilj foruma je, da zelo iskreno govorimo o novih geostrateških razmerjih v svetu, o posledicah vojne v Ukrajini. Govor bo tudi o multilateralizmu, kako najti nova ravnovesja znotraj Evrope in kako okrepiti moč Evrope v svetovnem globalnem kontekstu,” je ključne cilje BSF minuli konec tedna opisala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Slovenija bo osrednji diplomatski dogodek izkoristila tudi za predstavitev slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta ZN prihodnje leto.
Forum je prvič obiskala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo skupaj s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon in predsednikom republike Borutom Pahorjem na odprtju foruma nagovorila zbrane. Predsednica Evropske komisije je že prišla na Bled, kjer sta jo sprejela premier Golob in predsednik Pahor.
🇸🇮 Very good exchanges with President @BorutPahor and Prime Minister Golob in the margins of the @BledStratForum
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) August 29, 2022
We discussed the importance of further strengthening ties with our Western Balkans partners and of tackling the situation on energy markets and security of supply. pic.twitter.com/OlXxPA1TpT
Panelu voditeljev sta sledila dva panela zunanjih ministrov. Na prvem z naslovom “Koliko Evrop v Evropi?” so ob slovenski zunanji ministrici sodelovali še zunanji ministri in ministrice Španije, Turčije, Portugalske, Islandije, Poljske in Avstrije. Na drugem pa bodo o izzivih Evrope govorili še zunanji ministri Grčije, Hrvaške, Slovaške in Madžarske.
Forum voditelji držav in ministri izkoristijo tudi za dvostranska srečanja. Slovenski premier Robert Golob se je še pred začetkom foruma srečal s hrvaškim premierjem Plenkovićem. Tanja Fajon pa je prav tako že napovedala srečanje s hrvaškim kolegom Gordanom Grličem Radmanom.
Pred uradnim začetkom @BledStratForum še bilaterale - hrvaški premier @AndrejPlenkovic je na srečanje s slovenskim premierjem Robertom Golobom v Vili Bled malo zamudil - zaradi prometne nesreče, ki je zaprla glavno cesto do Bleda.@n1slovenija pic.twitter.com/r2Zg27d57Z
— Miha Orešnik (@MihaOresnik) August 29, 2022
“S Hrvaško si želimo prijateljskega sodelovanja, gradnje mostov in odnosov. Slovenija še naprej podpira vstop Hrvaške v schengensko območje, prav tako pozdravlja skorajšnjo pridružitev Hrvaške evrskemu območju,” je v petek v izjavi za medije povedala Fajon. Ob tem pa je opozorila, da imata državi še vedno kar nekaj odprtih vprašanj, a si želi, da bi dobrososedske odnose še naprej krepili ob spoštovanju mednarodnega prava, kar po besedah ministrice pomeni “jasno izvajanje in implementacijo arbitražnega sporazuma”.
V torek bodo udeleženci foruma razpravljali še o novi varnostni arhitekturi, negotovostih glede prehrane, podnebnih spremembah, trajnostnih modelih razvoja, obnovi Ukrajine, napovedih za gospodarstvo, človekovih pravicah ter integraciji in širitvi Zahodnega Balkana proti Evropski uniji. Eden glavnih gostov drugega dne BSF bo nekdanji britanski premier Tony Blair, ki se bo srečal tudi s premierjem Golobom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje