Menu Item
Daljši počitki, zadrževanje v senci, veliko vode. Tako si zaposleni na gradbiščih, v cestninskem nadzoru, na tržnici in v javnem prometu lajšajo te dni, ko so se temperature povzpele krepko prek 30 stopinj Celzija. Nekaterim pomaga že psihološki trik. "Če odmislimo vročino, je ni," pravi Radko, voznik Kavalirja, ki v Ljubljani skrbi za prevoze v peš coni. Na inšpektoratu za delo pravijo, da v zadnjem obdobju dobivajo nekaj prijav, ki pa se – čeprav so visokim temperaturam najpogosteje izpostavljeni delavci na prostem – večinoma nanašajo na pisarniška delovna mesta.
Temperature ta teden segajo prek 30 stopinj Celzija, meteorolog Andrej Velkavrh pa je danes za N1 povedal, da bo tako tudi do konca tedna. Najbolj vroče bo v vzhodni Sloveniji, kjer bo temperatura narasla do 34 stopinj. Medtem ko po zakonodaji temperatura na delovnem mestu (z redkimi izjemami) ne sme presegati 28 stopinj Celzija, za delo na prostem posebnih določil ni.
Več počitkov
Pripeko verjetno najbolj občutijo gradbeni delavci, še posebej tisti na nizkih gradnjah (to so denimo ceste ali železnice). Delodajalci bi, kot pravi Oskar Komac iz sindikata gradbenih delavcev v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), morali zagotavljati hlajene prostore, kar pa posebno pri nizkih gradnjah skoraj ni možno. “Zagotavljajo napitke, predvsem vodo, zaščitna sredstva, kot so očala, kape, kreme, lažja oblačila, obenem zmanjšajo inteziteto dela,” našteva. Sindikat je izvedel kampanjo opozarjanja pred posledicami UV žarkov in tveganjem kožnega raka, obenem pa spodbuja inšpektorat k poostrenemu nadzoru.
V murskosoboškem gradbincu Pomgrad imajo predpisane dodatne odmore za počitek, dodatno zaščitno opremo, na vseh deloviščih je poskrbljeno za zadostne količine vode, našteva Robert Konkolič, strokovnjak za varnost in zdravje pri delu. Predpisana je tudi dodatna zaščitna oprema, med drugim dodatek k čeladi, posebna zaščita za vrat, razne kape z zaščito za vrat, kreme za sončenje, sončna oprema in druga oprema za zaščito. Kot pravi, v tem času ne opažajo posebnih zdravstvenih težav zaposlenih ali odstopanj v načrtovani produktivnosti.
Podobno so nam povedali tudi delavci, s katerimi smo se pogovarjali na ljubljanskih gradbiščih. Luka je dejal, da pijejo veliko vode, večkrat imajo počitek v senci, medtem ko skrajšanega delovnika nimajo, saj jih delo počaka. Njemu osebno je celo lažje delati v vročini kot v mrazu, saj ga dodatna oblačila ovirajo pri delu.
Semirju pa je lažje delati na mrazu kot soncu. “Dobro se oblečeš in se ogreješ. Meni osebno je lažje,” pravi. V poletnih dneh mu je zelo vroče, pred soncem pa se zaščiti s sončnimi očali in kapo, na dan pa povprečno spije tri litre hladne tekočine. Dodaja, da imajo med delovnim časom na vsake 45 minut desetminutni premor, ki ga preživijo v senci.
V skrajnem primeru tudi prekinitev dela
Na inšpektoratu pravijo, da je pri delu na prostem odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki jo ima vsako podjetje. Možni ukrepi so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, naštevajo na inšpektoratu.
Pravijo, da so v zadnjem času dobili nekaj prijav. “Visokim temperaturam so vsekakor najpogosteje izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem in v vročih proizvodnih prostorih, se pa večina prijav nanaša na delo v pisarnah.” Sami v splošnem težko ocenijo, kako dobro delodajalci spoštujejo zakonodajo, pravijo, saj jih je 31, delodajalcev pa 220 tisoč. “Lahko pa rečemo, da delodajalci različno dosledno spoštujejo zahteve predpisov, ki se nanašajo na zagotavljanje toplotnega udobja,” zaključijo.
Ocenjujejo, da občasno zvišanje temperature na delovnem mestu ne pomeni posebnega tveganja, vendarle pa dodajo, da zakonodaja daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Tudi sindikalist Komac pravi, da posebnih pritožb ne prejemajo. “Delavci (žal) v gradbeništvu vročino jemljejo kot nekaj običajnega.” Se pa v sindikatu zavedajo, da je 28 stopinj na prostem zdajšnji čas nedosegljivo. “Razen ponoči, ko je možno opravljati nekatera dela npr. asfaltiranje, pa še manj prometa je,” poudarja.
Zelenjava do 10. ure že ovene
Na ljubljanski tržnici danes sredi dneva kljub vročini ni manjkalo obiskovalcev. “Držim se priporočil, če je le možno, a ker se ukvarjam s pridelavo češenj, moram to izpeljati,” pravi Marinka, branjevka na ljubljanski tržnici. Tu je vsak dan od 8. do 14.30, nato počaka, da najhujša vročina mine, preden se odpravi v sadovnjak. Branjevec Aleš pa je pristavil, da s pitjem večjih količin vode nekako gre. Mora pa z vodo poškropiti tudi pridelek, ki ga prodaja, saj drugače ovene. “Do 8. ali 10. ure drži svežino, a vročina naredi svoje.”
Kaj pa, če je vse v glavi?
Voznik električnega vozila Kavalir Radko, ki po ljubljanski peš coni prevaža predvsem starejše, pa nam je dejal, da je vse v glavi. “Če odmislimo vročino, je ni. Zdaj samo malo več jamramo,” je dejal. Prednost njegovega delovnega mesta v teh dneh je, da mu med vožnjo pihlja veter, sicer pa, kot pravi, “voda, senca in to je to”. Na vprašanje, ali jim je delodajalec skrajšal delovni čas, pa je dejal, da ne, se pa s sodelavci pogosteje menjavajo na počitku.
V avtomobilu hladilna torba z napitki
Vzdrževalcem cest v Družbi RS za avtoceste (Dars) lahko v vročih dneh vodja avtocestne baze začetek delovnega časa premakne s 6.30 na 5. uro zjutraj, kar pomeni, da do 13. ure končajo z delom. Tudi med delovnim časom jim lahko nadrejeni odredi krajše odmore. Delavci so prejeli dodatno osebno varovalno opremo (sončna očala, lahka pokrivala, obleko in obutev ter sončno kremo). Oskrbujejo jih s hladnimi napitki.
Tudi cestninski nadzorniki so dobili zaščitno opremo, v klimatiziranih vozilih imajo hladilne torbe z napitki, med delom se lahko za nekaj časa umaknejo v vozilo.
Inšpektorat svetuje
Inšpektorat za delo (IRSD) sicer glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:
- Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.
2. Popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo.
3. Oblecite se v lahka in zračna oblačila.
4. Seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam.
5. Izogibajte se slani prehrani in začimbam.
6. Najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje.
7. Ne pijte alkoholnih pijač.
8. Najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka.
9. Če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje