Menu Item
V reaktorju TRIGA Instituta Jožef Stefan (IJS) so uradno zagnali novo napravo, ki bo prispevala k razvoju tehnologije fuzijske energije. Z njo bodo natančno preučevali, kako in zakaj med hlajenjem fuzijskih reaktorjev prihaja do močnega sevanja, s tem pa poskušali zagotoviti varnejše okolje za raziskave in boljše delovanje reaktorjev.
Fuzijska energija predstavlja enega od novih potencialnih nizkoogljičnih virov energije, ki ima po besedah vodje odseka za reaktorsko fiziko in vodje reaktorja TRIGA na IJS Luke Snoja pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju okolja s fosilnimi gorivi.
“Fuzija je proces, ki daje energijo zvezdam, vključno s Soncem, in je vir ogromne količine energije. Vsa energija, ki jo imamo na Zemlji, pravzaprav prihaja iz Sonca. Sonce poganja veter, omogoča delovanje sončnih elektrarn, hidroelektrarn. Procese, ki potekajo v soncu, želimo zato sedaj poustvariti tudi na Zemlji in na podlagi tega ustvarjati fuzijsko energijo,” je pojasnil.
Kot je izpostavil, so že dokazali, da fuzijo na Zemlji lahko naredimo. Sedaj pa želijo z novim fuzijskim reaktorjem ITER, ki trenutno velja za največji mednarodni projekt na področju pridobivanja fuzijske energije in se gradi na jugu Francije, doseči večjo moč fuzijske energije. Eden od izzivov prihodnjih fuzijskih reaktorjev pa je njihovo hlajenje. Ti se bodo namreč hladili z vodo, ki pa bo zaradi izpostavljenosti sevanju nevtronov iz reaktorja postala močno radioaktivna in okrog reaktorja zato povzročila sevanje. Čeprav bo to sevanje kratkotrajno, bo vseeno vplivalo na to, koliko časa se bodo raziskovalci lahko zadrževali v njegovi bližini, sevanju pa bo izpostavljena tudi bližnja elektronska oprema, je opozoril Snoj.
Da bi te pojave bolje razumeli, znotraj evropskega fuzijskega konzorcija Eurofusion razvijajo orodja za simulacijo in izračun ravni tovrstnega sevanja. Ta orodja pa je potrebno preveriti z eksperimenti. Zato so na reaktorju TRIGA na IJS vzpostavili eksperimentalno napravo, tako imenovano zanko za aktivacijo vode KATANA, s katero bodo sedaj poustvarjali podobne pogoje, kot bi potekali v fuzijskih reaktorjih. Namen te eksperimentalne naprave je torej študij sevalnih doz okoli vodne hladilne zanke, da bodo bolje razumeli procese, ki povzročajo radioaktivnost vode pri hlajenju fuzijskih reaktorjev in tako v prihodnosti zagotovili varnejše okolje za raziskovalce ter nenazadnje izboljšali učinkovitost samih reaktorjev, je dejal Snoj, ki je izgradnjo naprave tudi vodil.
Programski direktor Eurofusiona Ambrogio Fasoli je na današnjem uradnem zagonu eksperimentalno napravo označil za velik korak naprej v fuzijskem napredku v Evropi in v svetu. “Fuzijsko energijo je izjemno težko ustvariti, zato je pomembno, da pri njenem ustvarjanju stopimo skupaj vsi, tako s svojo infrastrukturo kot z znanjem, ki ga imamo,” je dejal.
Razvoj in izgradnjo naprave, ki sta trajala tri leta in stala skoraj 1 milijon evrov, sta sofinancirala Eurofusion in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Gradnjo so zaključili na začetku leta 2024. Napravo so tudi že licencirali in uspešno zagnali. Sedaj opravljajo že prve testne eksperimentalne meritve. “Prvi rezultati kažejo na delovanje obsevalne naprave v skladu s pričakovanji,” je dejal Snoj.
Veselje ob današnjem uradnem odprtju sta izrazila tudi direktor IJS Boštjan Zalar in direktorica Arisa Špela Stres, ki sta poudarila pomembnost povezovanja slovenskih in drugih tako evropskih kot svetovnih znanstvenoraziskovalnih institucij pri ustvarjanju znanosti prihodnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje