Menu Item
"Gozdni požari so kruta realnost, s podnebnimi spremembami pa postajajo žal vse pogostejši, zato se moramo nanje pripravljati," ocenjuje dolgoletni gozdar in gasilec Jošt Jakša. Kakšni so vzroki za nastanek požarov in kako lahko sami prispevamo k preventivi, da v primeru požara, ne bi prišlo do katastrofe večjih razsežnosti?
Stara celina je v primežu gozdnih požarov. Z ognjenimi zublji se že več dni borijo gasilci na Krasu. O vzrokih požarov, njihovih značilnostih in tudi preventivi, smo se pogovarjali z Joštom Jakšo, poklicnim gozdarjem, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, in hkrati gasilcem – vrsto let je namreč vodil tudi Gasilsko zvezo Slovenije, največjo organizacijo v državi.
Kako nastanejo požari, kaj so lahko vzroki?
Za vsak požar potrebujemo tri stvari – gorivo, energijo vžiga in kisik. Na Krasu je goriva neskončno, poleg tega je še suho, tudi kisika je dovolj. V Sloveniji prihaja do samovžigov v naravi precej redko, pod pet odstotkov, ogenj v naravi pa večinoma zanetijo strele v visokogorju. Za približno polovico in več je za požare v naravi kriva človeška malomarnost. Ali gre za nepravilno, nespametno ali neodgovorno uporabo ognja, lahko tudi za odvržen cigaretni ogorek. Veliko požarov pa zanetijo vlaki. Zavornjaki se ob spuščanju težkih vlakovnih kompozicij pregrevajo do te mere, da razžarjene delce odmetava na vse strani, in to povzroča gozdne požare. Vzrok požara so lahko tudi ob daljnovodih, ko v stik pridejo žice in pride do kakšnega kratkega stika.
Zakaj vzniknejo en za drugim?
Nekoč sem bil priča požaru, ki je preskakoval po 400 do 500 metrov razdalje. Termika ognja je izjemna, tiste drobne storževe delce ali vejice ogenj zagrabi, nese in spusti, ker pa je suho, lahko že en tak mali ogorek zaneti požar. Veliki požari ustvarjajo svojo termiko in svoje vetrove. Neverjetno je, kakšno dinamiko ima ogenj.
Kakšne so značilnosti kraških požarov, kakšna je specifika kraških gozdov?
Načeloma so gozdni požari isti. A na Krasu imamo veliko borovcev, ki so polni eteričnih olj in še hitreje gorijo, ogromno je tudi posušenega talnega rastlinja. Na primer na Pokljuki se v gozdovih intenzivno gospodari, zato tam ni tako bujne podrasti, ker kraški gozdovi niso tako ekonomsko zanimivi, so zaradi tega tudi mnogo manj negovani, kar pomeni, da po tleh najdemo veliko več trave in vejevja, kar je zdaj presušeno in izjemno hitro vnetljivo in gorljivo. Samo deblo potrebuje več časa, da se segreje, in se ne vžge tako hitro, sploh če okoli sebe nima dodatnega gorljivega materiala. Specifika kraških gozdov je torej večja presušenost in ogromna količina hitro vnetljive in gorljive snovi v gozdovih.
Vrsto let ste gasilec in gozdar, kaj doživljate ob največjem požaru v zgodovini Slovenije?
Grozljivo je, da v plamenih izginja ekosistem, ki je nastajal 50 let in več, ter bo moralo preteči vsaj toliko, da se bo območje povrnilo v vsaj približno podobno stanje. A v vsej tisti grozljivi nesreči je mogoče videti tudi plemenitost ljudi, ki tvegajo življenje, da rešujejo tuje premoženje. Ljudje vlagajo nadčloveške napore v gašenje. Žal pa gre za kruto realnost, ki jo bomo morali sprejeti. S podnebnimi spremembami postajajo gozdni požari žal vse pogostejši, zato se moramo nanje pripravljati, kar pomeni ogromno vlaganje v preventivo.
Kakšno preventivo torej potrebujemo?
Preventiva in ozaveščenost ljudi sta – glede požarov v naravi – ključnega pomena. Pomembna je ustrezna protipožarna infrastruktura v naravi. Se pravi, da so gozdne prometnice ustrezno ograjene, prevozne in vzdrževane. Govorim o požarnih presekah, cestah, da gasilci lahko čim bližje pridejo do požarišč, preseke so hkrati prepreke za talne požare. Na terenu moramo imeti tudi zbiralnike vode. To so stvari, ki omogočajo gasilcem, da čim hitreje opravijo svoje delo in da je posledično škoda čim manjša. Kar še vedno upoštevajo v tujini, a smo v Sloveniji žal opustili, gre za predpis, da mora biti hiša od gozda oddaljena vsaj 50 metrov na požarno ogroženih območjih. Preventiva so lahko tudi nadzorovani požigi, kot so na primer na Korziki, kjer načrtno požigajo tiste dele, kjer je veliko hitro vnetljive in nevarne biomase. Seveda to počnejo gasilci z ustrezno tehniko v obdobju, ko ni nevarnosti, da bi požar ušel izpod nadzora.
Kakšni so nasveti za lastnike gozdov, kako lahko sami prispevajo k preventivi?
V vsakem primeru pri delu na Krasu naj ljudje ne uporabljajo odprtega ognja. Ko je razglašena večja požarna ogroženost, spoštujejo vse predpise. V sodelovanju z Zavodom za gozdove je nujno vzdrževanje gozdov, od odstranjevanja podrasti, ki je lahko hitro vnetljiva, pa vzdrževanje poti in ozkih vlak, ki lahko v času intervencij olajšajo dostop gasilcem. Ključno je torej vzdrževanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!