Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
"Na Krasu je veliko borovcev, ki so polni eteričnih olj in še hitreje gorijo"
"Gozdni požari so kruta realnost, s podnebnimi spremembami pa postajajo žal vse pogostejši, zato se moramo nanje pripravljati," ocenjuje dolgoletni gozdar in gasilec Jošt Jakša. Kakšni so vzroki za nastanek požarov in kako lahko sami prispevamo k preventivi, da v primeru požara, ne bi prišlo do katastrofe večjih razsežnosti?
Stara celina je v primežu gozdnih požarov. Z ognjenimi zublji se že več dni borijo gasilci na Krasu. O vzrokih požarov, njihovih značilnostih in tudi preventivi, smo se pogovarjali z Joštom Jakšo, poklicnim gozdarjem, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, in hkrati gasilcem – vrsto let je namreč vodil tudi Gasilsko zvezo Slovenije, največjo organizacijo v državi.
Kako nastanejo požari, kaj so lahko vzroki?
Za vsak požar potrebujemo tri stvari – gorivo, energijo vžiga in kisik. Na Krasu je goriva neskončno, poleg tega je še suho, tudi kisika je dovolj. V Sloveniji prihaja do samovžigov v naravi precej redko, pod pet odstotkov, ogenj v naravi pa večinoma zanetijo strele v visokogorju. Za približno polovico in več je za požare v naravi kriva človeška malomarnost. Ali gre za nepravilno, nespametno ali neodgovorno uporabo ognja, lahko tudi za odvržen cigaretni ogorek. Veliko požarov pa zanetijo vlaki. Zavornjaki se ob spuščanju težkih vlakovnih kompozicij pregrevajo do te mere, da razžarjene delce odmetava na vse strani, in to povzroča gozdne požare. Vzrok požara so lahko tudi ob daljnovodih, ko v stik pridejo žice in pride do kakšnega kratkega stika.
[caption id="attachment_4597372" align="aligncenter" width="2560"]
Kako nastanejo požari, kaj so lahko vzroki?
Za vsak požar potrebujemo tri stvari – gorivo, energijo vžiga in kisik. Na Krasu je goriva neskončno, poleg tega je še suho, tudi kisika je dovolj. V Sloveniji prihaja do samovžigov v naravi precej redko, pod pet odstotkov, ogenj v naravi pa večinoma zanetijo strele v visokogorju. Za približno polovico in več je za požare v naravi kriva človeška malomarnost. Ali gre za nepravilno, nespametno ali neodgovorno uporabo ognja, lahko tudi za odvržen cigaretni ogorek. Veliko požarov pa zanetijo vlaki. Zavornjaki se ob spuščanju težkih vlakovnih kompozicij pregrevajo do te mere, da razžarjene delce odmetava na vse strani, in to povzroča gozdne požare. Vzrok požara so lahko tudi ob daljnovodih, ko v stik pridejo žice in pride do kakšnega kratkega stika.
[caption id="attachment_4597372" align="aligncenter" width="2560"]
Kako nastanejo požari, kaj so lahko vzroki?
Zakaj vzniknejo en za drugim?
Nekoč sem bil priča požaru, ki je preskakoval po 400 do 500 metrov razdalje. Termika ognja je izjemna, tiste drobne storževe delce ali vejice ogenj zagrabi, nese in spusti, ker pa je suho, lahko že en tak mali ogorek zaneti požar. Veliki požari ustvarjajo svojo termiko in svoje vetrove. Neverjetno je, kakšno dinamiko ima ogenj.
Kakšne so značilnosti kraških požarov, kakšna je specifika kraških gozdov?
Načeloma so gozdni požari isti. A na Krasu imamo veliko borovcev, ki so polni eteričnih olj in še hitreje gorijo, ogromno je tudi posušenega talnega rastlinja. Na primer na Pokljuki se v gozdovih intenzivno gospodari, zato tam ni tako bujne podrasti, ker kraški gozdovi niso tako ekonomsko zanimivi, so zaradi tega tudi mnogo manj negovani, kar pomeni, da po tleh najdemo veliko več trave in vejevja, kar je zdaj presušeno in izjemno hitro vnetljivo in gorljivo. Samo deblo potrebuje več časa, da se segreje, in se ne vžge tako hitro, sploh če okoli sebe nima dodatnega gorljivega materiala. Specifika kraških gozdov je torej večja presušenost in ogromna količina hitro vnetljive in gorljive snovi v gozdovih.
[caption id="attachment_4602711" align="aligncenter" width="2560"]
Zakaj vzniknejo en za drugim?
Nekoč sem bil priča požaru, ki je preskakoval po 400 do 500 metrov razdalje. Termika ognja je izjemna, tiste drobne storževe delce ali vejice ogenj zagrabi, nese in spusti, ker pa je suho, lahko že en tak mali ogorek zaneti požar. Veliki požari ustvarjajo svojo termiko in svoje vetrove. Neverjetno je, kakšno dinamiko ima ogenj.
Kakšne so značilnosti kraških požarov, kakšna je specifika kraških gozdov?
Načeloma so gozdni požari isti. A na Krasu imamo veliko borovcev, ki so polni eteričnih olj in še hitreje gorijo, ogromno je tudi posušenega talnega rastlinja. Na primer na Pokljuki se v gozdovih intenzivno gospodari, zato tam ni tako bujne podrasti, ker kraški gozdovi niso tako ekonomsko zanimivi, so zaradi tega tudi mnogo manj negovani, kar pomeni, da po tleh najdemo veliko več trave in vejevja, kar je zdaj presušeno in izjemno hitro vnetljivo in gorljivo. Samo deblo potrebuje več časa, da se segreje, in se ne vžge tako hitro, sploh če okoli sebe nima dodatnega gorljivega materiala. Specifika kraških gozdov je torej večja presušenost in ogromna količina hitro vnetljive in gorljive snovi v gozdovih.
[caption id="attachment_4602711" align="aligncenter" width="2560"]
Zakaj vzniknejo en za drugim?
Nekoč sem bil priča požaru, ki je preskakoval po 400 do 500 metrov razdalje. Termika ognja je izjemna, tiste drobne storževe delce ali vejice ogenj zagrabi, nese in spusti, ker pa je suho, lahko že en tak mali ogorek zaneti požar. Veliki požari ustvarjajo svojo termiko in svoje vetrove. Neverjetno je, kakšno dinamiko ima ogenj.
Zakaj vzniknejo en za drugim?
Nekoč sem bil priča požaru, ki je preskakoval po 400 do 500 metrov razdalje. Termika ognja je izjemna, tiste drobne storževe delce ali vejice ogenj zagrabi, nese in spusti, ker pa je suho, lahko že en tak mali ogorek zaneti požar. Veliki požari ustvarjajo svojo termiko in svoje vetrove. Neverjetno je, kakšno dinamiko ima ogenj.
Kakšne so značilnosti kraških požarov, kakšna je specifika kraških gozdov?
Načeloma so gozdni požari isti. A na Krasu imamo veliko borovcev, ki so polni eteričnih olj in še hitreje gorijo, ogromno je tudi posušenega talnega rastlinja. Na primer na Pokljuki se v gozdovih intenzivno gospodari, zato tam ni tako bujne podrasti, ker kraški gozdovi niso tako ekonomsko zanimivi, so zaradi tega tudi mnogo manj negovani, kar pomeni, da po tleh najdemo veliko več trave in vejevja, kar je zdaj presušeno in izjemno hitro vnetljivo in gorljivo. Samo deblo potrebuje več časa, da se segreje, in se ne vžge tako hitro, sploh če okoli sebe nima dodatnega gorljivega materiala. Specifika kraških gozdov je torej večja presušenost in ogromna količina hitro vnetljive in gorljive snovi v gozdovih.
[caption id="attachment_4602711" align="aligncenter" width="2560"]
Kakšne so značilnosti kraških požarov, kakšna je specifika kraških gozdov?
Načeloma so gozdni požari isti. A na Krasu imamo veliko borovcev, ki so polni eteričnih olj in še hitreje gorijo, ogromno je tudi posušenega talnega rastlinja. Na primer na Pokljuki se v gozdovih intenzivno gospodari, zato tam ni tako bujne podrasti, ker kraški gozdovi niso tako ekonomsko zanimivi, so zaradi tega tudi mnogo manj negovani, kar pomeni, da po tleh najdemo veliko več trave in vejevja, kar je zdaj presušeno in izjemno hitro vnetljivo in gorljivo. Samo deblo potrebuje več časa, da se segreje, in se ne vžge tako hitro, sploh če okoli sebe nima dodatnega gorljivega materiala. Specifika kraških gozdov je torej večja presušenost in ogromna količina hitro vnetljive in gorljive snovi v gozdovih.
[caption id="attachment_4602711" align="aligncenter" width="2560"]
Borut Živulovič/ BOBO (Fotografija je simbolična) | Borut Živulovič/ BOBO (Fotografija je simbolična)
Borut Živulovič/ BOBO | Borut Živulovič/ BOBO
PROFIMEDIA | PROFIMEDIA
PGD Vrhnika | PGD Vrhnika
PROFIMEDIA | PROFIMEDIA
Foto: Borut Živulovič/ BOBO | Foto: Borut Živulovič/ BOBO
Borut Živulovič/ BOBO | Borut Živulovič/ BOBO
Borut Živulovič/ BOBO | Borut Živulovič/ BOBO
Denis Sadiković/N1 | Denis Sadiković/N1
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
