Menu Item
Odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdil predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predlog sledi dogovoru med vlado in sindikati javnega sektorja, kar nekaj razprave pa je bila tudi danes deležna predvidena odprava plačnega stropa in problematika najnižjih plač.
Kot je povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, so pogajanja med vlado in sindikati začeli zaradi draginje in inflacije, a se je pokazalo, da obstaja veliko nezadovoljstva zaradi plačnih nesorazmerij in tudi nerealiziranih dogovorov, podpisanih s preteklimi vladami.
Doseženi dogovor, katerega posledica je predlagana novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, tako predvideva zvišanje vrednosti plačnih razredov po celotni plačni lestvici s 1. oktobrom letos. Vključuje tudi prvi korak v odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer dvig plač za en plačni razred s 1. aprilom prihodnje leto za vse, z izjemo dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani.
Z novelo se tako določa nova plačna lestvica z novimi vrednostmi plačnih razredov. S 1. aprilom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred. Predvidena je tudi odprava plačnega stropa za javne uslužbence, torej omejitve, po kateri lahko javni uslužbenci z napredovanji dosežejo največ 57. plačni razred, v višje plačne razrede pa so uvrščeni funkcionarji.
Prav v tem delu je zakon s sindikati neusklajen. Menijo, da gre za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada po drugi strani vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki.
S slabimi rešitvami naj se ne hiti
Ministrica je danes poudarila, da ta mesec podpisan dogovor s sindikati predvideva tudi realizacijo osmih dogovorov, podpisanih v času prejšnjih vlad. Kot je dejala, si ne predstavlja, kako bi hkrati zagovarjala pravno državo in odločala, kateri dogovor bo spoštovala in katerega ne.
Je pa bilo pomisleke slišati tudi na današnji seji. Gvido Novak iz Konfederacije slovenskih sindikatov je pojasnil, da dogovora niso podpisali, saj je bila od zadnje uskladitve plač z inflacijo ta 12-odstotna, dogovor pa prinaša 8,5-odstoten dvig plač. Drugi razlog pa je, da se zaradi kompresije na 57. plačnem razredu odpravlja plačni strop, ne odpravlja pa se kompresija na ravni minimalne plače.
“To pomeni, da javni uslužbenci pod minimalno plačo ob inflaciji, kot jo imamo, tega dviga sploh ne bodo občutili,” je dejal Novak in dodal, da ti ne bodo dobili niti en cent plače več. V primeru sprejetja zakona v DZ je napovedal vložitev pobude za razpis referenduma.
“V teh hudih časih skokovite inflacije, hude energetske krize, nore draginje, ko je vse več ljudi na robu ali pod robom revščine, se najprej lotimo odprave plačnega stropa za tiste, ki so vendarle že danes dovolj dobro plačani, da še zmeraj ne čutijo te draginje na način, kot jo čutijo revni, tudi revni zaposleni”, je bila kritična tudi Nataša Sukič iz koalicijske Levice. Pozvala je, da se ne hiti s slabo rešitvijo, pri čemer je bila precej ostra do zdravniškega sindikata Fides.
Kdo si res zasluži najvišje plačne razrede?
Čeprav vlada z različnimi drugimi ukrepi poskuša popraviti materialno stanje najrevnejših, bi bilo vseeno treba čim prej nekaj dodatno narediti pri najnižjih plačah, je menil Miroslav Gregorič (Svoboda), ki je sicer pozdravil obnovo socialnega dialoga. Da se je treba čim prej lotiti odprave prenizkih plač v javnem sektorju in se posvetiti tem z minimalno plačo, je menila tudi Vida Čadonič Špelič (NSi) in dodala, da pa je treba biti tudi selektiven, kdo si res zasluži najvišje plačne razrede. Ključno se ji zdi, da se začne v javnem sektorju govoriti o merjenju učinkovitost in rezultatih dela.
Anton Šturbej (SDS) je ob dogovoru – njegovi finančni učinki v letošnjem in prihodnjem letu so po besedah ministrice ocenjeni na 611 milijonov evrov, izrazil skrb, ali bo “naša javna blagajna vse skupaj zdržala v naslednjih letih”. Njegov strankarski kolega Branko Grims pa je ocenil, da se je vlada odločila za napačno in za Slovenijo dolgoročno slabo pot, namesto da bi obdržala tisto, da se znižuje davke in bi imeli vsi v javnem in zasebnem sektorju višje plače.
Ob očitkih, da tisti najnižje na plačni lestvici ne bodo dobili ničesar, je ministrica pojasnila, da so zanje predvideli najvišji poračun regresa za letni dopust, nekaj se jim bo poznalo tudi pri dodatkih, ki so izvzeti iz minimalne plače in se obračunavajo iz osnove ter se zvišajo vsakič, ko se osnova dvigne. Skupaj s sindikati pa so se zavezali k sistemskim spremembam plačnega sistema, ki bodo prioritetno morale nasloviti tudi izziv z minimalno plačo. Sicer pa je bila kritična tudi do sindikatov. “Ko se pogovarjamo z zdravstvom in socialnim varstvom, plačni strop ni ovira, še več, v bistvu so njihove zahteve, pri čemer ne gre za zdravnike, uvrstitve v mnogo višje plačne razrede, kot je to 57. plačni razred,” je dejala.
Z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju se sicer ureja tudi nadomestila iz dela za funkcionarje, ki bodo enaka kot za ostale javne uslužbence. Sedaj je namreč prihajalo do velikih razlik, je pojasnila ministrica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje