Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in Gregor Zemljič iz Fidesa sta zagotovila, da njun danes podpisani sporazum ne pomeni izstopa zdravnikov iz plačnega sistema, vsaj ne v pravnem smislu. Kljub temu še vedno ni jasno, kakšna je razlika med želenim izstopom in podpisano zavezo o ločenem plačnem stebru. Zagotovo pa je vlada naredila napako, je prepričan sindikalist Branimir Štrukelj. V dogovoru z zdravniškim sindikatom je namreč napoved velike sistemske spremembe, o kateri vlada drugih sindikatov ni še nič vprašala, pojasnjuje.
Vlada in zdravniški sindikat Fides sta danes podpisala dogovor o začasni prekinitvi stavke. Prva točka v njem zavezuje vlado, da bo znotraj enotnega plačnega sistema oblikovala posebni steber za zdravstvo. To naj bi se zgodilo do aprila. Druga točka določa, da mora vlada steber za zdravnike oblikovati, tudi če bodo drugi sindikati temu nasprotovali.
Dogovor ne vsebuje tarifnega dela oziroma kakršnihkoli sprememb plač. O tem naj bi se vlada in Fides dogovorila v naslednjem mesecu dni. Vladno ponudbo, ki bi po neuradnih informacijah večini zdravnikov prinesla en plačni razred ali dva, so po naših neuradnih podatkih v zdravniških vrstah ocenili kot nezadostno.
Sporazum lahko preberete na spletnih straneh vlade.
Kuštrinova ideja o čim bolj ločenem stebru
Tudi po današnji novinarski konferenci, ki je sledila podpisu sporazuma, še ni jasno, kaj naj bi ločen plačni steber pomenil. Za enkrat obstaja samo zaveza, da vlada ta steber oblikuje, je dejal Gregor Zemljič, namestnik vodje pogajalske skupine Fides. S tem so zadovoljni, saj so na poti k svojemu “višjemu cilju”, za katerega si prizadevajo že več let. “Prvič smo videli pripravljenost na strani vlade, da do tega pridemo,” je dodal.
Za to je po Zemljičevih besedah zaslužen predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, ki se je iz pogajanj vlade sicer nepojasnjeno umaknil. “Če ne bi bilo dr. Kuštrina in njegove ideje o čim bolj ločenem stebru za zdravstvo ali zdravnike, mi danes ne bi sedeli tu,” je dejal.
“Naši predlogi, kako naj bi bil videti ta plačni steber, so precej jasni,” je še povedal, “marsikaj od tega se bo dalo uporabiti. Če bodo ministrstvo oziroma drugi deležniki v zdravstvu prišli s kakšnimi boljšimi rešitvami, pa se bomo z njimi seveda strinjali.” Ministrstvu so tako že poslali nekaj rešitev iz osnutka zakona o plačah v zdravstvu, ki so ga, na koncu neuspešno, usklajevali s prejšnjo vlado. Kuštrin je večkrat dejal, da bi sprejem tega zakona pomenil ustrezno naslovitev Fidesovih zahtev.
Osnutek zakona ni javno dostopen, po naših neuradnih informacijah pa bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem prinesel predvsem veliko število (visokih) dodatkov, ki jih v sedanjem plačnem sistemu ni, ter možnost višjega plačila za delovno uspešnost. Tako naj bi na primer predstojniki klinik in oddelkov ter strokovni direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov dobili dodatek za vodenje v višini 100 odstotkov osnovne plače. Poleg tega naj bi osnutek zakona vseboval še terciarni dodatek za najboljše zdravnike v višini 20 oziroma 30 odstotkov osnovne plače in mnoge druge.
Fides želi tudi višje osnovne plače in želi jih določiti drugače, kot so določene zdaj. Po sedanjem sistemu naj bi se delovna mesta uvrščala v plačne razrede na podlagi pogajanj z vlado in v razmerju z določenimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih javnega sektorja. Zdravniški sindikat pa zahteva, da se osnovne plače zdravnikov določijo v razmerju do povprečne plače v državi. Zdravnik z 20 let delovne dobe bi si zaslužil tri povprečne plače, je kot primer navedel Kuštrin. Povprečna plača trenutno znaša 2.008 evrov bruto mesečno, trikratnik torej 6.024 evrov.
Kaj pa je izstop, če ni to?
Zdravniški sindikat je v pogajanja o stavki vstopil s stališčem, da ne more pristati na nič drugega kot na izstop zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes zagotovil, da sporazum ne pomeni izstopa, saj vlada ne bi pristala na izstop katerekoli poklicne skupine. Zemljič pa je dejal, da sporazum ne pomeni izstopa v pravnem smislu. Fides je namreč pristal na argumentacijo vlade, da je javna poraba za plače javnih uslužbencev eden od temeljev državotvornosti. “V tej fazi smo se morali strinjati, da izstop v nekem pravnem smislu ni možen niti teoretično,” je dejal Zemljič.
Po naših neuradnih informacijah vsaj nekateri zdravniki, ki so od blizu spremljali pogajanja, dogovor med vlado in Fidesom razumejo kot obljubo izstopa iz sistema, le da se temu uradno ne reče tako. Nezadovoljni so predvsem zato, ker gre, kot pravijo, samo za obljubo, ki naj bi jo vlada uresničila po zimi, ki bo z javnofinančnega vidika zelo negotova.
Na vprašanje, kako bi se izstop razlikoval od dogovorjenega ločenega plačnega stebra, Zemljič ni jasno odgovoril. Povedal je, da z besedo izstop nikoli niso mislili na izstop iz zakonodajnih ali ustavnih okvirov. “Naš namen je bil, da zožimo deležnike, ki se pogovarjajo o specifikah posameznih poklicev, o odgovornosti in delu na tiste, ki delujejo znotraj posameznega tima,” je dejal. To pa je Fides z današnjim dogovorom očitno dobil.
Izstop katerekoli poklicne skupine je po mnenju poznavalcev potencialno sporen predvsem z vidika javnih financ. Če za eno skupino javnih uslužbencev ne veljajo pravila in omejitve, potem je težko pričakovati, da bodo nanje pristajali drugi, kar odpira možnost za večje sindikalne zahteve.
Štrukelj: Ostale postavljajo pred izvršeno dejstvo
“Vprašanje je, ali je ločen steber samo pomanjševalnica za izstop zdravstvenih delavcev iz sistema ali pa gre za kaj drugega,” se sprašuje tudi Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in generalni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja.
Po njegovem prepričanju pa ni nobenega dvoma, da gre za del velike spremembe sistema. Ta zdaj temelji na načelu enakega plačila za primerljiva delovna mesta, tudi če gre za delovna mesta v različnih dejavnostih. Napoved enega ali več ločenih stebrov pa kaže na vzpostavljanje razlik in odstopanje od omenjenega načela.
“Aktualna vlada ponavlja napako, ki jo je leta 2016 naredila vlada Mira Cerarja,” pravi Štrukelj. S tem misli na dogovor takratne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc s Fidesom, da se odpravi plačni strop za javne uslužbence. Takratna vlada tega dogovora sicer ni uresničila, bo pa to z aprilom prihodnje leto storila aktualna vlada. Javni uslužbenci so za zdaj lahko največ v 57. plačnem razredu, ki prinaša 4.138 evrov bruto osnovne mesečne plače. Po novem pa se bodo lahko povzpeli tudi v višje razrede, ki so bili doslej rezervirani za funkcionarje. Najvišji razred je zdaj 65., aprila pa bo dodan še 66., ki naj bi prinesel okoli 5.900 evrov bruto osnovne mesečne plače.
Tudi ločen steber, ki je del sedanjega dogovora med vlado in Fidesom, pomeni veliko spremembo, trdi Štrukelj. “Spet v kolektivni pogodbi ene poklicne skupine, spet zdravniške, delajo spremembo sistema, ne da bi imeli kakršnokoli stališče drugih reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju,” pojasnjuje. “Očitno nas bodo vse ostale postavili pred izvršeno dejstvo,” dodaja.
Po podpisu sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides je minister za zdravje odšel na nadaljevaje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva. Ti pričakujejo tudi podrobnejša pojasnila, kaj pomeni v sporazumu predvideno oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra. Kot je ob prihodu na pogajanja po poročanju STA ugotavljala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, ta steber zaenkrat razumejo kot “lupino brez vsebine”. Ne vedo namreč, kaj vsebuje. Če ta steber pomeni pogajanja za kolektivno pogodbo, potem ta steber že imamo. Če pomeni nov zakon o plačah v zdravstvu, kjer je izključeno kolektivno pogajanje in bodo izločeni kot socialni partnerji, na to ne bodo pristali. Če je steber kaj tretjega, “pa moja domišljija ne seže tako daleč”, je dejala Ilešič Čujovič.
Kot kaže, sta vlada in Fides predvidevala odklonilno stališče drugih sindikatov. Kot omenjeno, sta v danes podpisani dogovor vnesla varovalko, da bosta ločeni steber za zdravnike oblikovala tudi v primeru, če ju bodo drugi sindikati poskusili pri tem omejevati.
Kakšen bo nov sistem?
Vlada se je sicer zavezala, da bo do konca junija prihodnje leto celovito spremenila sistem plač v javnem sektorju, vendar se ta pogajanja še niso začela. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je septembra predstavila eno od možnosti za reformo sistema, ki se sklada z domnevno vsebino zaveze, dane Fidesu.
Napovedala je, da bi lahko bil nov sistem postavljen na temelju minimalne plače, ki se zviša vsako leto. “Potem bi na ta temelj postavljali stebre, v katere bi bile smiselno umeščene skupine, ki sodijo skupaj po zahtevnosti in pogojih dela, načinih napredovanja in dodatkih,” je dejala konec septembra. Kot je bilo razumeti, bi se plače po tej ideji določale v razmerju do minimalne plače.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje