Menu ItemPo uničujočih poplavah in plazovih, ki so avgusta 2023 prizadeli Slovenijo, so danes na Poljani pri Prevaljah porušili prvo od okoli 350 hiš, ki jih je avgustovska ujma tako močno poškodovala, da niso več varne za bivanje. Za njeno lastnico Cveto Berložnik je to čustven dan. "Ko bom videla, da teh sten ne bo več, bo zame olajšanje," je dejala.
Danes so na Poljani pri Prevaljah porušili prvo od okoli 350 hiš, ki so bile v ujmi avgusta 2023 tako hudo poškodovane, da bivanje v njih ni več varno. O tem, da se bo danes začelo rušenje hiš, smo na N1 prvi poročali v ponedeljek.
Prva, ki so jo porušili, je hiša, v kateri je nekoč živela Cveta Berložnik. Za N1 je povedala, da si je z odškodnino, ki jo je za hišo dobila od države, kupila stanovanje na Ravnah na Koroškem, kjer danes mirno živi. Z njo smo se pogovarjali avgusta 2023, ko je opisala, kako je zbežala pred besnečo Mežo – skočila je iz postelje, kmalu za tem je njeno spalnico dobesedno odneslo. Iz hiše je odnesla le majhen kovček, dokumente in mačka Bulija.
Za Berložnik, ki je v hiši na Poljanah preživela 26 let, je danes čustven dan. “Čeprav sem vedela, da se to mora zgoditi, zato da se zgodba zaključi. Kljub temu mi ni lahko pri srcu, ni mi vseeno,” je dejala. Poudarila je še, da bo spomin na poplave zanjo večen in da ob rušenju objekta čuti olajšanje. “Ko bom videla, da teh sten ne bo več, bo zame olajšanje,” je poudarila.
Odziv države na uničujoče poplave je ocenila kot zelo dober. “Ta kabinet je res dobro poskrbel zame, čeprav postopki trajajo dolgo, na katere pa pristojni nimajo vpliva,” je dejala. Odnos državnega sekretarja in vodje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica ter njegovih sodelavcev pa je ocenila za “zelo korekten”.
“Tako obsežnih aktivnosti v Sloveniji še nismo izvedli”
Šefic je pojasnil, da so aktivnosti za rušenje uničenih objektov začeli v začetku lanskega leta. “Gre za izjemno zahteven proces, ne samo s tehničnega ali postopkovnega vidika, ampak je bilo to tudi zahtevno obdobje za ljudi, ki so bili v to vključeni in se bodo morali preseliti. Veliko energije vlagamo v pogovore, v dobro izpeljane postopke, v katerih poskušamo najbolje pojasniti način izvedbe in aktivnosti,” je dejal.
O tem, zakaj je trajalo tako dolgo, je Šefic pojasnil, da je bila dolgotrajnost postopka nujno potrebna, zato da je bil izveden dobro. “Predvsem zato, da smo lahko natančno ugotovili vse okoliščine in na podlagi teh sprejeli ustrezne odločitve. Ker gre za domove, je prav, da smo pripravili ustrezne strokovne podlage,” je povedal. Dodal je, da je bilo veliko dela opravljenega tudi na področju cenitev poškodovanih objektov. Po besedah Šefica so opravili skoraj 290 cenitev, cenilci pa so odgovorili na vsa vprašanja lastnikov – tudi na pripombe.
“Pred nami je še kar nekaj objektov, ki ji bo treba oceniti, in prepričan sem, da bomo tudi to uspešno izvedli in dosegli dogovore z lastniki,” je dodal. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih je ob tem še poudaril, da tako obsežnih aktivnosti v Sloveniji še nismo izvedli, tako kar zadeva obseg cenitev kot obseg strokovnih ocen za posamezne objekte.
“Posledice vremenskih sprememb so vse hujše”
Leto in pol po katastrofalnem dogodku se postavlja vprašanje, kako dobro je Slovenija pripravljena na to, da bi se kaj takega ponovilo. Po besedah Šefica nobena država ne more biti popolnoma pripravljena na vse hujše vremenske dogodke. Kot je poudaril, so v tem času očistili in sanirali veliko vodotokov, ki jih vzdržujejo, zato je prepričan, da bi bila škoda manjša.
Posledice podnebnih sprememb so po njegovih navedbah vse hujše, takšni vremenski pojavi pa vse pogostejši. Kot enega najbolj pomembnih in modrih ukrepov pa je izpostavil prav umik z območij, ki jih ogrožajo poplave in plazovi, saj da je ob ekstremnih razmerah nemogoče zagotavljati takšne protipoplavne ukrepe, da ne bi nastajala večja škoda.
Na seznamu objektov, ki so zaradi posledic poplav in plazov po ujmi avgusta 2023 strokovno ocenjeni kot neprimerni za bivanje oziroma so na ogroženih območjih, je trenutno 289 objektov, od tega jih je 18 na Koroškem, preostali so večinoma v Savinjski dolini. Za dodatnih 40 objektov so bila narejena strokovna mnenja, končane so razgrnitve, pripravljajo se odgovori na pripombe, kočno odločitev pa s sklepom potrdi vlada.
Pri še nekaj objektih stroka še opravlja ocene, cilj pa je, tako Šefic, da v dobrem mesecu razrešijo tudi vprašanja o teh objektih. Končni seznam bo tako verjetno zajemal okoli 350 objektov.
“Prehajamo v zadnjo fazo aktivnosti”
Postopke v zvezi z odkupi in rušenji ogroženih in poškodovanih objektov od lanske jeseni izvaja družba za svetovanje in upravljanje DSU. Ta je do danes podpisala 181 pogodb za odkupe objektov, za 19 objektov pa potekajo postopki podpisovanja. Skupno je bilo do danes 138 pogodb predlaganih ministrstvu za naravne vire in prostor v izplačilo v skupni vrednosti približno 41 milijonov evrov, je povedal glavni direktor DSU Mitja Križaj.
“Z današnjim dnem prehajamo v zadnjo fazo naših aktivnosti, ki obsegajo rušitve prevzetih objektov. Za ta namen je DSU v zadnjem obdobju izvedel precej zahtevno javno naročniško vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, kjer imamo 17 predvsem regionalnih izvajalcev identificiranih kot potencialne izvajalce za rušitve objektov, ki še sledijo,” je dodal Križaj. Rušenja bodo v prihodnjem obdobju sledila skladno s postopki prevzemanja objektov. Za zdaj je DSU prevzel 17 objektov za rušenje, sledili bodo nadaljnji prevzemi.
Stanovalci objektov imajo še eno leto od podpisa pogodb pravico bivati na lastno odgovornost v teh objektih, nato jih prevzame država, po končanem rušenju in ureditvi območja pa zemljišče ob vodotokih prevzame direkcija za vode. Križaj je o dosedanjih postopkih povedal še, da so zaznali veliko kooperativnosti pri upravičencih in da za zdaj zadeve zelo dobro rešujejo tudi na terenu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje