Ko je pridivjala besneča Meža, je skočila s postelje. Spalnico je nato odneslo

Slovenija 08. Avg 202317:02 0 komentarjev
Hiša na Poljanah
Arhiv Cvete Berložnik

S Prevalj prihaja še ena izmed premnogih tragičnih zgodb ljudi, ki so v poplavah ostali brez vsega. "V trenutku, ko je začelo ropotati in pokati, sem skočila iz spalnice na hodnik in si tako rešila življenje," je pripovedovala Cveta Berložnik, ki ji je voda odnesla dnevno sobo in kuhinjo. Kaj je ostalo od hiše, ne ve, saj lokacija še ni dostopna. Uspelo ji je rešiti le majhen kovček in mačka Ulija.

O zgodbi družine Fužir, ki ji je hišo odnesla pobesnela Meža, smo že pisali. Tovrstnih tragičnih pripovedi je v zadnjih dneh žal preveč, prav s Prevalj pa prihaja še ena.

Na Poljanah, ki so na poti proti Mežici in Črni na Koroškem, je stala hiša Cvete Berložnik, v kateri je živela s sinom Matjažem in mačkom Bulijem.

“Ko je udarilo v hišo, je podrlo zunanje stene dnevne sobe in spalnice. Nosilna stena je počila na sredini, odneslo je tudi polovico zgornjega nadstropja, kjer živi sin,” nam pripoveduje Cvetka Berložnik. Ne ve, ali druga polovica hiše še stoji, saj do tja po tleh trenutno ni možno priti – most čez Mežo je namreč podrt.

V trenutku, ko je sogovornica zaslišala ropotanje in pokanje, je bila v spalnici, bilo je zgodaj zjutraj. “Skočila sem s postelje na hodnik in si rešila golo življenje. Od sedmih zjutraj do petih popoldne sem sedela na zunanjih stopnicah in čakala, da me rešijo,” opisuje pretresljivo izkušnjo. Iz hiše je odnesla le majhen kovček, dokumente, rešila pa je tudi mačka Ulija.

Hiša na Poljani v občini Prevalje Hiša na Poljani v občini Prevalje
Poljana v občini Prevalje (Foto: arhiv Cvete Berložnik)
Cveta Berložnik Cveta Berložnik
Cveta Berložnik in njen mačkon Buli.

K sebi so jo vzeli družinski prijatelji, sina pa na srečo v trenutku, ko je odneslo hišo, ni bilo doma.

“Rada bi se res iskreno zahvalila Slovenski vojski, gasilcem in civilni zaščiti. Čeprav so verjetno pred tem že cel dan delali, so bili, ko so prišli pome, fantje izjemno prijazni. Vse so uredili. Po pravici – od hvaležnosti so se mi vlile solze. Mislim, da od sebe dajejo zadnje atome moči,” pripoveduje.

Zdi se ji, da je bila doslej pod adrenalinom, saj se šele zdaj zaveda, kaj se je zares zgodilo. “Začeli so me dajati živci, ko sem začela razmišljati, kaj bi lahko bilo,” še dodaja, hvaležna, da je ostala živa.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!