Potrjen nov programsko-produkcijski načrt RTVS. Kaj se ukinja in kaj ohranja?

Foto: BOBO

Svet Radiotelevizije Slovenija je s 13 glasovi za in tremi proti potrdil močno okrnjen programsko-produkcijski načrt za leto 2024. Načrt med drugim predvideva ukinitev oddaje Panorama, prav tako se RTV Slovenija odpoveduje nekaterim glasbenim festivalom, med drugim Melodijam morja in sonca, Popevki in Poletni noči. Okrepile naj bi se vse informativne oddaje, med drugim pa se ohranjajo prenosi pomembnejših športnih dogodkov.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji seji s 13 glasovi za in tremi proti sprejel predlog programsko-produkcijskega načrta za leto 2024.

Načrt predvideva reze v praktično vseh enotah in programih RTV Slovenija – televizija, radio in multimedijski portal MMC.

Zaradi varčevanja naj bi televizijski program precej skrčili, nekatere oddaje se bodo ukinile, drugih pa bo manj. Nekatere oddaje bodo na sporedu le pol leta, in sicer od januarja do konca junija.

Ukinja se Panorama in odpoveduje Melodijam morja in sonca

V televizijskem informativnem programu se bodo vsebinsko okrepile vse osrednje informativne oddaje, oddaja Odmevi pa bo deležna celovite prenove. Dnevnoinformativna oddaja Dnevnik bo znova daljša in bo trajala 30 minut. Ukinja se oddaja Panorama, ki po mnenju vodstva ni dosegla zastavljenih ciljev. Se pa v informativni blok ob koncu tedna znova uvršča oddaja Politično.

Spremenjen je tudi čas predvajanja oddaje Kultura, ki ne bo več predvajana v informativnem bloku pred 20. uro, ampak jo bodo gledalci po novem gledali po Odmevih.

Na sporedu bo manj filmov in risank. Razvedrilni program bo še vedno sodeloval na Pesmi Evrovizije, odpovedali pa se bodo Melodijam morja in sonca ter nekaterim drugim festivalom, kot so Popevka, Poletna noč in Festival Šansonov. Napovedano je tudi zmanjšanje števila oddaj Malih sivih celic. Prav tako naj bi se krčili programi Radia Slovenija.

Načrt ohranja prenose pomembnejših športnih dogodkov, med drugim poletnih olimpijskih iger, evropskega prvenstva v nogometu in kolesarske dirke po Franciji.

Martić: “Predlog je najboljše, kar smo v tem času in s temi viri lahko pripravili”

Predsednik uprave RTVS Zvezdan Martić je uvodoma pojasnil, da so razmere izjemno težke, programsko-produkcijski načrt pa, da so pripravili na realnih predpostavkah. “Predlog je najboljše, kar smo v tem času in s temi viri lahko pripravili,” je dejal. V programu so po njegovih besedah ohranili vse, na kar so člani sveta opozorili na preteklih sejah.

Ohranjajo tudi storitve za gluhe in naglušne ter programe o manjšinah. Dodal je, da glasbena produkcija v prvem tromesečju ne bo okrnjena, potekajo pa tudi pogovori z oglaševalci o dodatnih sredstvih.

Martič je dodal, da se bodo v prvih mesecih trudili zagotoviti dodatna finančna sredstva, da do “mrka v programu ne bo prišlo”. Pojasnil je tudi, da finančni načrt ne sme predvidevati izgube, saj je to nezakonito.

Proti načrtu tudi dva člana uprave

Člana uprave Simon Kardum in Franci Pavšer pa sta povedala, da se z načrtom ne strinjata. Kardum je opozoril na današnji podpis sporazuma med vlado in socialnimi partnerji o uskladitvi plač z inflacijo v prihodnjem letu, kar bo za RTVS na odhodkovni strani pomenilo 1,9 milijona evrov več, ki niso predvideni v načrtu. Pavšer pa je opozoril, da kadrovski načrt ni usklajen z enotami in dejal, da bodo s krčenjem programa izgubili tudi občinstvo, ki ga bodo težko pridobili nazaj.

Direktorica digitalnih vsebin Kaja Jakopič meni, da je programsko-produkcijski načrt slab. Prepričana je, da bi morali digitalni razvoj krepiti, a ga z načrtom slabijo. Tudi direktor radia Mirko Štular je dejal, da načrta ne more zagovarjati, saj premočno posega v program Radia Slovenija. Dodal je, da je nevralgična točka radia kadrovski načrt, ki ni realen in skladen z načrtom produkcije.

Načrt pa podpira direktorica televizije Ksenija Horvat. Dejala je, da so med drugim zagotovili prenos poletnih olimpijskih iger, evropskega nogometnega prvenstva in kolesarske dirke po Franciji. Zatrdila je, da bodo predvsem zagotovili stabilizacijo informativnega programa in kulturo vrnili v osrednje informativne oddaje. Tudi risank bo po novem načrtu le nekaj manj kot v letu 2023.

Opozorila zaradi zgoščevanja nekaterih vsebin v prve pol leta

Člani sveta so v razpravi opozorili predvsem na zgoščevanje nekaterih oddaj in filmov v prvega pol leta, v drugem delu pa predvidenih nič teh oddaj. Svetniki so želeli zagotovilo, da se mrk ne bo zgodil, a jim Martić zagotovila ni mogel dati, saj morajo ukrepe za pridobivanje sredstev ali zmanjševanje stroškov še pripraviti. Dodal je, da zgoščevanje v prvi polovici leta pomeni tudi, da gledalci, poslušalci in bralci ne bodo občutili velikih rezov v program.

Sicer so pohvalili nekatere spremembe predloga, in sicer povečanje števila risank, dokumentarnih oddaj in tujih filmov ter manjše zmanjševanje števila radijskih oddaj na vseh treh radijskih programih. A opozorili, da cilji in dejanja v programskem načrtu niso usklajena, saj se na primer želijo približati mladim, ob enem pa zmanjšujejo število oddaj Male sive celice.

Radiotelevizija Slovenija — Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Treba je tudi pritisniti na vlado

Nekateri člani sveta so poudarili, da morajo delavci, svet in uprava pritisniti na vlado, da zagotovi financiranje, saj mora po zakonu o vladi izvrševati pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavoda.

Pohvalili so tudi več sredstev za investicije, ob tem pa izrazili pomislek o nakupu električnih avtomobilov. Opozorili so, da bi lahko z nakupom počakali še kako leto, ko bo finančna situacija boljša. Martić je odgovoril, da gre za investicije, kar je druga vreča denarja kot za stroške produkcije, ob tem pa se morajo držati tudi zelenih zavez.

Člani sveta so sicer med sejo podali več proceduralnih predlogov, med drugim za preložitev glasovanja na naslednji teden, da bi lahko finančni načrt uskladili z današnjim sporazumom o uskladitvi plač z inflacijo. Kasneje pa so izglasovali, da bodo o načrtih glasovali danes.

Pred glasovanjem so nekateri člani sveta povedali, da bodo načrt podprli, ker je boljši kot financiranje po dvanajstinah. Ob tem pa opozorili, da pričakujejo rebalans, ki je nujen. Predlagali so tudi več različnih načinov potencialnega pridobivanja sredstev, kot so donacije in prodaja licenc uspešnih oddaj.

Forbici: Sprejet program ni tak, kot ga pričakuje javnost

Na novinarski konferenci po seji sveta je predsednik sveta Goran Forbici dejal, da sprejet program ni tak, kot ga pričakuje javnost in ki bi v celoti kvalitetno izpolnjeval naloge, ki jih RTVS nalaga zakon. “Kot predsednik sveta ta program vidim kot šestmesečni načrt in pričakujem, da se še pred iztekom šestih mesecev pogovorimo o spremembah programa in o rebalansu proračuna,” je dejal.

Martić se je svetnikom zahvalil za sprejetje načrtov, saj bodo zdaj lahko nadaljevali z delom. “Hiša bo na številnih področjih naredila korak naprej in pripravila temelje, da bo lahko leto 2025 bistveno boljše,” je prepričan.

Horvat je poudarila, da v programu ostajajo številne zanimive oddaje, sploh pa bo leto 2024 športno obarvano. Štular si želi predvsem še boljšega sodelovanja z Multimedijskim centrom in televizijo pri nagovarjanju mlajših občinstev. Predvsem pa se na radiu soočajo s pomanjkanjem tehničnega kadra in zaposlenih na Valu 202, kjer bodo potrebovali tudi pomoč uprave. Jakopič pa je ponovila, da z načrtom niso zadovoljni, vseeno pa načrtujejo nekaj novih projektov, med drugim nadgradnjo aplikacije RTV 356.

Svetniki so sprejeli tudi predlog finančnega načrta. Ob tem so s sklepom upravi naložili, da pripravi program celostne programske, kadrovske, finančne in sistemske reorganizacije RTVS.

Finančni načrt predvideva, da bo zavod prihodnje leto končal z majhnim presežkom, in sicer v višini 1.500 evrov. Za drugo polovico leta načrtujejo intenzivno iskanje dodatnih sredstev, med drugim se nameravajo obrniti na ustanovitelja, ki naj zagotovi stabilno financiranje.

Foto: BOBO

V razpravah je bilo na seji večkrat poudarjeno, da se svetniki odločajo med dvema slabima opcijama, in sicer potrditvijo močno okrnjenega PPN-ja ali njegovo zavrnitvijo. V slednjem primeru bi se v prihodnjem letu program izvajal po dvanajstinah, z novim načrtom vsak mesec, a na ta način bi imeli na voljo manj sredstev.

Uprava zavoda v predlogu finančnega načrta za leto 2024 načrtuje tako celotne prihodke kot odhodke v višini približno 142,24 milijona evrov, pri čemer načrtovani presežek prihodkov nad odhodki znaša 1.500 evrov. Pri tem so upoštevali zagotovilo vlade, da bo nakazala deset milijonov evrov za sofinanciranje radijskih in TV-programov za narodne manjšine.

Med načrtovanimi prihodki je največja postavka RTV-prispevek, ki se že leta ni uskladil z inflacijo, s katerim naj bi dobili nekaj manj kot 99 milijonov evrov. RTV prispevek za zdaj ostaja enak. Med načrtovanimi odhodki največ znašajo odhodki za pokrivanje stroškov dela redno zaposlenih, in sicer dobrih 85 milijonov evrov. (vir: MMC RTVS)