Menu Item
Vlada Janeza Janše je maja lani, v zadnjih dneh mandata, odločila, da pri izgradnji hidroelektrarne Mokrice na spodnji Savi energetski interes prevlada nad naravovarstvenim. Ta sklep zdaj na sodišču izpodbija Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Državne institucije paktirajo z investitorjem, je bila na današnji obravnavi ostra Andreja Slameršek iz DPRS. Odločitev sodišča bo pomembna tudi za HSE, ki načrtuje gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi.
Hidroelektrarna (HE) Mokrice je dolgo časa načrtovani projekt družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je v lasti Gen energije. Gre za zadnjo v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn. Po prvotnih načrtih bi morala biti zgrajena že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor.
Maja lani, tik pred odhodom, je vlada Janeza Janše sprejela sklep o prevladi energetskih interesov nad naravovarstvenimi, ki bi omogočil nadaljevanje postopkov. A je Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) 22. julija lani vložilo tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepa. Nekaj dni kasneje je upravno sodišče sprejelo tudi začasno odredbo, s katero onemogoča izdajo gradbenega dovoljenja, dokler ne odloči v zadevi.
V DPRS, ki kot osnovno poslanstvo navaja varstvo domorodnih vrst rib in njihovih habitatov, menijo, da bi hidroelektrarna “nepopravljivo uničila tekočo reko in biodiverziteto”. Društvo opozarja, da gradnja hidroelektrarne ogroža habitat dveh vrst rib, platnice in zvezdogleda, njihovi očitki snovalcem projekta in tudi državi pa so širši in jih podrobneje pojasnjujemo v nadaljevanju.
Tretjič na sodišču
Za projekt je bila leta 2013 sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN), od takrat tečejo postopki pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Julija 2018 je Agencija RS za okolje izdala okoljevarstveno soglasje, na katero se je DPRS kot stranski udeleženec pritožil in uspel. Kot je med drugim odločilo sodišče, je HESS društvu neupravičeno onemogočal dostop do ihtioloških študij in monitoringov, ki bi morali med drugimi biti del poročila o vplivih na okolje.
Decembra 2020 je vlada Janeza Janše izdala sklep o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. A DPRS je vložil tožbo in novembra 2021 uspel. Sodišče je odločilo, da bi odločba o prevladi javne koristi morala vsebovati vse sestavine, ki so predpisane za okoljevarstveno soglasje, torej poleg izravnalnih ukrepov tudi s projektom predvidene omilitvene ukrepe. Poleg tega je po ugotovitvah sodišča vlada v postopku prevlade javne koristi presojala zgolj vpliv posega na varstvene cilje za dve vrsti rib, platnice in zvezdogleda, ne pa tudi ostalih vrst po habitatni direktivi Evropske unije (EU).
Maja lani je sledil nov sklep vlade, zoper katerega je DPRS julija vložil tožbo, o kateri zdaj odloča upravno sodišče.
“Država paktira z investitorjem”
S temi besedami je na današnji obravnavi v tej zadevi na upravnem sodišču Andreja Slameršek iz DPRS izrazila nezadovoljstvo nad ravnanjem državnih organov v postopkih okoljske presoje in izdaje dovoljenj za projekt. V društvu menijo, da so študije, ki so del dokumentacije, narejene pomanjkljivo, da so ugotovitve prilagojene željam investitorja, ki mu slepo sledijo tudi državni organi.
Na N1 smo v članku Poginule ribe in razraščanje alg v Brežicah: je kriva hidroelektrarna ali suša? pisali o tem, kako je Zavod RS za ribištvo precej na hitro spremenil mnenje. Najprej je 8. marca 2021 dal negativno mnenje, saj bi “slabšanje stanja populacije zvezdogleda v Krki dolgoročno z veliko gotovostjo pomenilo njeno izumrtje in posledično izginotje iz Natura 2000 območja Krke s pritoki, vrsta pa bi zaradi izgradnje HE Mokrice izginila tudi iz Save na območju akumulacije”. Zavod je takrat navedel tudi, da “se kljub vpeljavi izravnalnih in omilitvenih ukrepov /…/ ne bi bilo mogoče izogniti lokalnemu izumrtju populacij zvezdogleda”.
Le 11 dni kasneje, 19. marca 2021, pa je zavod strokovno mnenje glede gradnje iz negativnega spremenil v pozitivno. Pod novo mnenje je bil podpisan le direktor zavoda za ribištvo brez strokovne ekipe.
Za projekt se je zavzemal tudi minister za okolje v Janševi vladi Andrej Vizjak, prej zaposlen v družbi HESS. Vizjak je od 1. julija lani direktor HESS-ove hčerinske družbe Partner, ki se ukvarja z vzdrževanjem energetskih objektov.
Presojali sedem lokacij na Savi
Mojca Kralj Pajek, višja državna odvetnica, ki je danes zastopala državo, ter Domen Neffat, odvetnik HESS, sta danes na sodišču dejala, da je bilo društvo DPRS kot stranski udeleženec ves čas seznanjeno z dogajanjem v postopku, da se dokumentacija zadnja leta praktično ni spreminjala, da je imelo društvo na vseh točkah priložnost, da izrazi pomisleke. Kot je bilo razumeti iz njunega navajanja, ne vidita razloga, zakaj vnovična, že tretja tožba.
“Postopki so bili zdaj že drugič izpeljani v skladu z zakonodajo, izvedena je bila celovita presoja na okolje, določeni izravnalni ukrepi. Projekt je zelo korektno voden,” je dejal Neffat. “Društvo je proti izgradnji hidroelektrarne. Posledično bodo vedno našli neke argumente proti nečemu v zvezi s projektom.”
Kralj Pajek je pristavila, da projekt “nima druge, manj škodljive alternative”. Investitorji naj bi presojali sedem različnih lokacij, izbrana naj bi bila optimalna – tudi z vidika poseganja v naravo. Na očitke Slameršek, da investitor nadzira sam sebe in da je to treba spremeniti, je Neffat dejal, da monitoring izvajajo za to akreditirane institucije, ki jih nadzira pristojni inšpektorat.
Nujna za energetsko samooskrbo
Uničevanje prosto tekoče reke za proizvodnjo elektrike je po mnenju društva nedopustno ravnanje, saj naj bi HE Mokrice v optimalnih razmerah proizvedla le en odstotek letne porabe elektrike v državi. Opozarjajo, da imamo v državi 22 velikih hidroelektrarn, a devet hidroelektrarn na Dravi proizvede 70 odstotkov hidroenergije, še 17 odstotkov pa elektrarne na Soči, medtem ko je izkoristek na Savi majhen. V DPRS trdijo, da bi odstotek proizvodnje, ki ga želimo dobiti z Mokricami, lahko nadomestili z alternativami. “Gospodarski interesi ne morejo prevladati nad naravo.”
V energetiki pa so medtem prepričani, da je HE Mokrice nujna z vidika zagotavljanja energetske samooskrbe, pa tudi poplavne varnosti območja. Problem energetske samooskrbe Slovenije je danes na sodišču izpostavil zagovornik Elesa Darko Krašovec, ki je opozoril na lansko izkušnjo s povečano uvozno odvisnostjo pri elektriki.
Odzval se je na navedbe društva, da je alternativa zmanjšanje porabe elektrike. “To je eden od možnih ukrepov, a glede na načrte o elektrifikaciji vozil je jasno, da se bo poraba povečevala.” Omenil je še načrte o ustavitvi šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, ki je predvidena v letu 2033. Tudi sončne elektrarne po njegovem mnenju niso rešitev, saj proizvajajo elektriko samo takrat, ko sije sonce, zato potrebuješ hranilnike, katerih proizvodnja pa je okoljsko sporna. Poleg tega solarizacija terja obsežna vlaganja v omrežje, je dejal.
Vse trši oreh
V društvu so na naše vprašanje, ali obstaja srednja pot – ali bi torej podprli gradnjo hidroelektrarne ob določenih ukrepih za ohranjanje živalskih vrst ter – dejali, da te poti ni. Da so torej popolnoma proti gradnji novih hidroelektrarn, saj povzročajo nepopravljivo škodo.
Odločitev sodišča v tej zadevi bo pomembna tudi za druge investitorje, ki še vedno računajo tudi na hidro energijo. Med njimi je Holding Slovenske elektrarne. Prvi mož HSE Tomaž Štokelj je namreč nedavno dejal: “Zastavili smo si ambiciozen investicijski program, ki zajema tako velike sončne in vetrne elektrarne kot tudi obnovo obstoječih hidroelektrarn in izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi.”
Na resornem ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, pa neuradno priznajo, da je umeščanje hidroelektrarn v prostor vse trši oreh.
V projekt vložili že 100 milijonov evrov? HESS molči.
HESS smo prosili za pojasnila, ali drži navedba DPRS, da je HESS lani zaprosil za delno gradbeno dovoljenje za gradnjo HE Mokrice. Vprašali smo jih še, ali in katere aktivnosti trenutno izvajajo na projektu ter koliko ljudi se z njim aktivno ukvarja. Odgovorili so nam, da dogajanja v zvezi s projektom ne bodo komentirali, dokler ne bo zaključen postopek na upravnem sodišču.
Tudi navedb DPRS, da so investitorji za projekt v zadnjih dveh letih oddali za čez sto milijonov evrov poslov gradbincem in drugim izvajalcem, čeprav projekt še nima dovoljenj, v HESS niso želeli komentirati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje