Na spodnji Savi imamo štiri delujoče hidroelektrarne, ki jih upravlja družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), v načrtu pa je še ena, hidroelektrarna Mokrice. Zadnja zgrajena hidroelektrarna je HE Brežice, ki je začela obratovati leta 2017. V zajetju oziroma pretočni akumulaciji pred elektrarno naravovarstveniki v zadnjih mesecih redno opažajo poginule ribe in razraščanje alg. V družbi HESS pravijo, da razlog za to ni hidroelektrarna, ampak suša, zaradi katere ribe poginjajo po vsej Evropi. "Gre za stališča maloštevilnih aktivistov, ki naravne pojave izkoriščajo kot argumente proti gradnji hidroelektrarn," so prepričani. Ekipa N1 si je razmere ogledala na terenu.
Član Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) Dušan Klenovšek od začetka poletja dokumentira stanje narave ob Hidroelektrarni Brežice. Zajezitev pred hidroelektrarno oziroma pretočna akumulacija se je ob hudi letošnji suši in nizkem pretoku Save spremenila v “blatno mlakužo, v kateri se razraščajo alge in poginjajo ribe”, opaža Klenovšek. “Ob visokih poletnih temperaturah se je Sava začela precej segrevati. V zadnji akumulaciji (HE Brežice) se v primerjavi s prvo akumulacijo na spodnji Savi čez dan dvigne tudi za 7, 8 stopinj ter tako naraste do 28, celo 30 stopinj Celzija. Miren tok, še posebej zaradi majhnih pretokov reke, pa je povzročil, da so na meter debelih blatnih nanosih bujno začele rasti vodne rastline, vodni rmanc, vodna kuga, na vrhu pa tudi alge,” razlaga Klenovšek.
V tem “zelenem tepihu” člani društva za preučevanje rib od junija opažajo večje število poginulih rib. “Vsak dan sem opazil precej velike krape, some, kadavre. Začelo se je pojavljati čedalje več čapelj, galebov, ki so mrhovinarji. Močno je naraslo tudi število polžev, ki se prav tako hranijo s kadavri.”
Na akumulacijsko jezero oziroma pretočno akumulacijo je prišlo tudi več kot 150 labodov, “še nikoli toliko”, pravi Klenovšek, a ti so nato lokacijo zapustili. “Verjetno se je v tej hrani, vodnih rastlinah in algah, pojavilo kaj toksičnega, najbrž cianobakterije, in so raje odleteli. Odleteli so tudi kormorani, ki jih je bilo tu 400 do 500, in zdaj lovijo pod ali nad hidroelektrarno.” Kot pojasnjuje, te ptice lovijo žive ribe, ki jih zdaj v pretočni akumulaciji očitno ni več dovolj. “Hkrati se v zadnjih tednih množično dogaja umiranje manjših rib, in to krapov. To je skrb vzbujajoče, saj krap velja za najodpornejšo vrsto in preživi v vodi z najmanj kisika. Če krap umira, pomeni, da je z ribami zelo na koncu.”
Dušan Klenovšek
Dušan Klenovšek
Dušan Klenovšek
Dušan Klenovšek
Dušan Klenovšek
Dušan Klenovšek
Iz nuklearke se kadi
Posledica višjih temperatur vode je manj kisika, blato in alge pa so razlog, da se voda še bolj segreje. Letos je Sava tako topla, da bližnja jedrska elektrarna v Krškem (NEK), ki reko sicer uporablja za hlajenje in tako Savo segreje za do tri stopinje, trenutno uporablja drug hladilni sistem sistem preko izparilnikov. Sicer bi lahko prišlo do (še večjih) pomorov rib. (Na spodnji fotografiji je pretočna akumulacija pri HE Brežice, v ozadju NEK).
N1
“Da gre za velike količine poginulih rib, to preprosto ne drži, da bi se to zgodilo zaradi hidroelektrarn,” odgovarja vodja projektov pri družbi HESS Boštjan Pišotek. “Gre za izjave in stališča maloštevilnih aktivistov, ki so proti gradnji HE in take zgodbe in naravne pojave izkoriščajo kot argumente proti gradnji HE, kar absolutno ne drži.” Za pomore sta kriva suša in nizka gladina, stanje pa bi bilo še hujše, če hidroelektrarne ne bi bilo, je prepričan. “Če pogledamo prostotekoče reke in stanje naravnih voda v Sloveniji, vidimo, da do ogromne, veliko večje količine poginulih rib prihaja na prostotočnih vodotokih, kot so Gradaščica, Mali Graben, Ljubljanica. Suša je problem, tudi zaradi rib, ne samo v pretočnih akumulacijah, ampak predvsem v prostotekočih rekah.”
Na spodnji Savi družba HESS upravlja štiri hidroelektrarne (HE). Prva, HE Boštanj, je bila zgrajena in začela poskusno obratovati leta 2006, za njo pa so zgradili še HE Blanca, HE Krško in, zadnjo leta 2017, HE Brežice. Gradnja pete HE Mokrice bi se morala po prvotnih načrtih končati leta 2018, a projekt trenutno stoji zaradi tožbe Društva za preučevanje rib Slovenije. Družba HESS v trenutno delujočih hidroelektrarnah na leto proizvede elektriko za oskrbo približno 140.000 gospodinjstev, od tega HE Brežice za dobrih 40.000, HE Mokrice pa bi je še za dodatnih dobrih 30.000 (HESS).
O algah Pišotek pravi, da gre za naravni pojav, ki se pojavi ob takšnih temperaturah. “Alge se pojavljajo tako na Blejskem in Bohinjskem jezeru kot tudi na manjših vodotokih in pretočnih akumulacijah na spodnji Savi. To so vse neki naravni procesi, ki pa niso škodljivi.”
Pojasnjuje, da pri hidroelektrarnah, tudi brežiški, redno izvajajo monitoringe. “Prostotekoči vodotok ima majhen volumen prostora, kjer je onemogočeno oziroma poslabšano življenje ribam, medtem ko akumulacije ustrezno rešujejo ravno ta problem in ribam širijo življenjski prostor. Tako da trditve raznih tako imenovanih ekologov ne držijo. Monitoringi in meritve kažejo, da so pogoji povsem ustrezni za življenje rib. Tudi lokalni ribiči opažajo, da se populacije nič ne zmanjšujejo in da ni nobenih drastičnih poginov zaradi hidroelektrarn.”
Zaradi letošnje suše so morali nekatere hidroelektrarne ustaviti. Tudi v Brežicah sta proizvodnja elektrike in pretok Save v letošnjih poletnih mesecih najnižja od začetka obratovanja. “Po naših izkušnjah sušnim obdobjem sledijo bolj vodnata obdobja, kar v povprečju izravna morebitni manko preteklih let. Tudi v zadnji tretjini leta 2022 se tako pričakuje izboljšanje pretoka rek,” pravijo pri HESS.
N1
Ali omilitveni ukrepi delujejo?
Ob gradnji objektov, kakršne so hidroelektrarne, so določeni ukrepi, s katerimi naravi pomagamo, da si opomore po posegu v prostor. Gre za omilitvene in izravnalne ukrepe, ureditev nadomestnih habitatov za živali in rastline. Ob hidroelektrarni Brežice, ki je začela delovati leta 2017, jih je bilo določenih trideset, saj je z njeno izgradnjo Slovenija med drugim izgubila edino znano gnezdilno kolonijo ptice kvakača, tu je prej gnezdila ena največjih kolonij breguljk, na območju pa je poleg ogroženih vrst ptic pred posegom bivala pomembna populacija ogroženih želv močvirskih sklednic. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je ukrepe konec leta 2018 pregledalo in ugotovilo, da nekateri omilitveni ukrepi niso bili izvedeni ali pa so bili izvedeni zelo slabo in niso vzdrževani. “Večina zasaditev je propadla in jo je treba sanirati, gnezdilni otoki za čigre se zaraščajo, gnezdilne stene za vodomca so popolnoma neprimerne zanj,” so med drugim zapisali v poročilu.
Z ukrepi naj bi poskrbeli tudi za ribe, zanje so ob hidroelektrarnah zgradili tako imenovane ribje steze, prehode, po katerih lahko ribe potujejo tudi po toku navzgor. Ribji prehod je pri HE Arto Blanca, ki obratuje deset let. “Zadovoljni smo, da so se ukrepi prijeli, biodiverziteta pa se je v teh letih stabilizirala,” zatrjuje Boštjan Pišotek iz HESS. “To je časovni proces, ki traja. Tipičen primer delovanja učinkovitega prehoda za vodne organizme je ribja steza, ki omogoča prehod rib iz enega ekosistema v drugega.” Kot pravi, je to še posebno pomembno v zdajšnjih sušnih časih, ko ribe migrirajo, iščejo večje ekosisteme, v katerih lahko preživijo zaradi ustreznih globin, temperatur. “Tako jim širimo življenjski prostor,” je prepričan.
Naravovarstveniki nad ukrepi niso tako navdušeni. “Kam pa pride riba, če preplava prehod?” se sprašuje Klenovšek. “V naslednje jezero. Išče tekočo vodo, ki je res v tej ribji stezi, ampak spodaj in zgoraj jo čaka neprimeren življenjski prostor. Ona išče reko, s prodiščem in vodo z veliko kisika, kjer se bo drstila. Tega pa ne najde.” Prepričan je, da so ribje steze oziroma prehodi za vodne organizme samo “PR poteza”. Ribe, ki živijo v tekoči vodi, se ne morejo navaditi na (skoraj) stoječo.
Opozarja, da je pri HE v Krškem prehod tako visok, da ribe čezenj sploh ne morejo. “Ribe so iz vode s premalo kisika bežale po toku navzgor. Ko so prišle do elektrarne, naprej niso mogle zaradi turbine, začutile so šumenje vode po prehodu za vodne organizme. Nanj niso mogle, ker niso lososi in ne morejo skakati. Prileti pa tja vsako jutro ob zori od 50 do 100 čapelj, ki si postrežejo z zajtrkom. Ribe, ki iščejo možnost za preživetje, dobesedno skačejo v kljune čapelj,” opisuje Klenovšek.
Ribje steze upravljajo lokalne ribiške družine, ki redno opravljajo monitoringe, pojasnjujejo pri HESS. “Če vprašate širok nabor strokovnjakov, tako doma kot v tujini, ne nazadnje tudi raziskave, ki jih mi izvajamo, kažejo, da nobena riba ni izumrla na tem območju in tudi nobena riba ne bo izumrla zaradi hidroelektrarne. Na tem območju ni bilo nobenega poslabšanja stanja, celo na določenih segmentih se ta stanja izboljšujejo,” pravi Pišotek.
N1
Mokrice in zvezdogledova usoda
Štiri hidroelektrarne delujejo, kot zadnja v vrsti spodnjesavskih pa je načrtovana HE Mokrice. Po prvotnih načrtih bi se morala gradnja končati že leta 2018. V Društvo za preučevanje rib Slovenije so tožbo, zaradi katere projekt stoji, vložili, ker so prepričani, da bi izgradnja pomenila nepopravljivo škodo za zaščiteno naravo, “zlasti določenim zavarovanim in varovanim živalskim vrstam in habitatom v posebnih varstvenih območjih Natura 2000, v katere bi ta obsežni projekt posegel.”
Vlada Janeza Janše je letos maja, tik pred odhodom in v času opravljanja tekočih poslov določila, da pri projektu HE Mokrice javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, in tako prižgala zeleno luč za začetek gradnje. Mokrice naj bi namreč prispevale okrog odstotek električne energije, ki jo porabimo v državi. Za projekt se je zavzemal tudi takratni minister za okolje Andrej Vizjak, prej zaposlen v družbi HESS. Upravno sodišče pa je nazadnje odločilo, da se za projekt ne more izdati gradbenega dovoljenja do končne odločitve o tožbi DPRS, ki izpodbija omenjeno vladno odločbo.
HESS
Gradnja Mokric je naravovarstveno še toliko bolj sporna od prejšnjih hidroelektrarn, saj je načrtovana za pritokom reke Krke v Savo. “O Mokricah sploh ne bi smeli razmišljati, saj je bil pogoj, da se zgradi brežiško hidroelektrarno, ta, da se v drstišča rib pod njo ne posega,” pravi Klenovšek. “Med elektrarnama sta pritoka še dveh slovenskih rek, Sotle in Krke. Ribe iz Krke, ki bodo priplavale navzdol dolvodno, v Savo ali v Sotlo, ne bodo prišle do Save, ampak do akumulacije, do jezera in se bodo obrnile. Genetski ribji sklad, ki ga imajo podusti in druge ribe v Krki, Sotli, Savi, pa se bo tako zmanjševal, in počasi bodo ‘vse v žlahti’, vrste pa obsojene na propad.”
Še posebej bi HE Mokrice vplivala na usodo ribe vrste zvezdogled, opozarjajo naravovarstveniki. “Zvezdogled je majhna riba, a zelo občutljiva. Poleg zvezdogleda tu živijo še druge manjše ribe, ki so za ribištvo nepomembne, ampak imajo ravno tako pravico živeti na tej Zemlji kot mi ali pa ščuka ali krap. Hkrati pa imajo neko mesto v vodnem ekosistemu. Njihovo izumrtje lahko sproži efekt domin. Ne vemo, kaj se lahko zgodi, a zagotovo nič dobrega,” je prepričan Klenovšek.
Dušan Klenovšek, riba vrste zvezdogled
Med postopkom so se pojavila tudi vprašanja, ali je kdo pritiskal na strokovnjake, ki ocenjujejo vpliv na naravo. V Zavodu za ribištvo so projektu najprej dali negativno mnenje, saj bi “slabšanje stanja populacije zvezdogleda v Krki dolgoročno z veliko gotovostjo pomenilo njeno izumrtje in posledično izginotje iz Natura 2000 območja Krke s pritoki, vrsta pa bi zaradi izgradnje HE Mokrice izginila tudi iz Save na območju akumulacije”, in da “se kljub vpeljavi izravnalnih in omilitvenih ukrepov /…/ ne bi bilo mogoče izogniti lokalnemu izumrtju populacij zvezdogleda”. Tako mnenje je zavod izdal 8. marca 2021, že 19. marca pa je strokovno mnenje glede gradnje iz negativnega spremenil v pozitivno. Pod novo mnenje je bil podpisan le direktor zavoda za ribištvo brez strokovne ekipe.
Ta teden se je oglasila tudi kopica znanstvenikov s prvopodpisano nekdanjo direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tamaro Lah Turnšek in vlado Roberta Goloba pozvala, naj razveljavi odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice. “Prosimo za strokovno in pravno dosledni ponoven razmislek o (ne)smiselnosti posega v naravo na sotočju Save, Krke in Sotle,” so zapisali. “Menimo, da vlada pri odločanju ni upoštevala zakonskega določila, da naravnih, še posebno vodnih virov ni dovoljeno poslabšati ali uničiti, če obstajajo druge manj škodljive možnosti.” Podpisniki so podprli pospešen začetek gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne. “Ko bo ta blok začel delovati, predvidoma okoli leta 2035, bo električne energije v Sloveniji dovolj in bo Slovenija po strateških predvidevanjih postala celo izvoznica električne energije. Jedrske elektrarne so proizvodne enote, ki imajo zelo majhen ogljični in biodiverzitetni odtis,” so zapisali in dodali, da hidroelektrarne v primeru drugega bloka jedrske elektrarne ne bodo potrebne.
Investicija družbe HESS je glede na investicijski program HE Mokrice iz leta 2018 ocenjena na 84 milijonov evrov, vendar pri HESS pričakujejo, da se bo cena zaradi zamud pri gradnji glede na trenutne tržne razmere povečala. Za vsa ustanovna vlaganja, kamor spada načrtovanje in umeščanje v prostor z izdelavo strokovnih študij, je bilo do sedaj porabljenih osem milijonov evrov. (HESS)
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sporočilo, da bo glede Mokric “počakalo na odločitev sodišča in jo tudi spoštovalo glede nadaljnjih postopkov.” MOP se zavzema za obnovljive vire energije, povečano samooskrbo z energijo in zmanjšano mednarodno odvisnost od plina, so še sporočili.
Da projekt podpira, je že povedal tudi predsednik vlade Golob. “V primeru HE Mokrice žal prevladajo razlogi, ki so v nasprotju z interesom ribe zvezdogled, v nasprotju trenutnega naravnega habitata te ribe,” je dejal v intervjuju za Mladino. “Riba bo tako izgubila prostor, kjer živi danes, poskušala se bo prilagoditi novemu okolju, pomagali ji bomo s posebnimi prilagoditvenimi ukrepi, držali bomo pesti, da ji bo uspelo. Pomembno je, da poskušamo ohraniti endemične vrste, a v tem primeru prevladajo drugi interesi.”
Videoreportažo ekipe N1 si oglejte na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje