Na temnem spletu naj bi bili na prodaj dokumenti HSE

Foto: N1

Na temnem spletu naj bi hekerji ponujali dokumente skupine HSE, ki so jih pridobili ob novembrskem napadu. V HSE pravijo, da zadeve ne morejo komentirati, a zatrjujejo, da po napadu normalno poslujejo.

Na temnem spletu so se pojavili dokumenti skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki so jih hekerji pridobili v kibernetskem napadu konec novembra, piše portal Siol.net. Dokumenti so ponujeni na dražbi z izklicno ceno 20 bitcoinov, kar po trenutni tečajnici – vrednost bitcoina se giblje pri 38.800 evrih, znaša okoli 776.000 evrov. Dražba bo trajala sedem dni.

V skupini HSE so za N1 dejali, da v interesu preiskave informacij ne morejo komentirati. Prav tako v interesu preiskave ne morejo oziroma v dogovoru s pristojnimi institucijami ne smejo komentirati odločitev glede domnevne odškodnine, ki naj bi jo napadalci domnevno zahtevali.

V informacijsko varnost vseskozi vlagajo

So pa v skupini HSE zatrdili, da po napadu normalno poslujejo, prav tako tudi elektrarne normalno obratujejo. “Vse je daljinsko vodeno, kot je bilo že pred napadom. Ni nobenih posebnosti v obratovanju in poslovanju. Zaposleni so v službi od prvega dne po napadu, saj je informacijski ekipi uspelo zelo hitro sanirati sisteme,” so pojasnili. Kar zadeva ukrepe po napadu, pa so dejali, da v informacijsko varnost v HSE vlagajo vseskozi.

Imamo vzpostavljen sistem za odkrivanje napadov, ki je bil tudi zaslužen za to, da smo napad pravočasno prepoznali. Varnostni sistem se nenehno nadgrajuje, so povedali.

V enem tednu dva napada

Skupina HSE je bila v noči s srede, 22., na četrtek, 23. november, tarča prvega hekerskega napada. Napadalci so kompromitirali sistem in vanj nepooblaščeno vstopili ter zaklenili nekaj datotek.

Najprej je kazalo, da so s hitrim odzivom v HSE napad zamejili, vendar se je ta s petka, 24., na soboto, 25. novembra, ponovil in okrepil.

Napad se je zgodil s tako imenovanim izsiljevalskim virusom. Nekaj dni po napadu naj bi skupina od hekerjev neuradno prejela tudi zahtevo po odkupnini. Za vsak gigabajt zaklenjenih dokumentov naj bi zahtevali en bitcoin, ki je bil po takratni tečajnici vreden dobrih 34 tisoč evrov. Podatka, koliko podatkov so napadalci zaklenili, pristojni in skupina niso razkrili, prav tako niso komentirali morebitne zahteve po odkupnini.

Neuradno pa ob napadu niso ukradli podatkov, ki bi lahko povzročili večjo poslovno škodo.