Menu ItemPo mnogih drugih predstavnikih javnega sektorja na svoje nezadovoljstvo s plačami začenjajo opozarjati tudi župani. Menijo, da bo v prihodnje tudi zaradi nizkih plač vse težje najti ljudi, ki bi želeli kandidirati za položaje na lokalni ravni. Zato so danes v ustavno presojo vložili zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakon o lokalni samoupravi. Zaradi dolgoletnega zanemarjanja funkcionarskih plač so se po besedah podpredsednika Skupnosti občin Slovenije Gregorja Macedonija zgodile velike plačne anomalije. Župani in županje, kot je dodal, ne bodo napovedali stavke, želijo pa si, da so njihov položaj, odgovornost in delo primerno ovrednoteni. Po enem od za zdaj še neuradnih osnutkov plačne reforme naj bi si župani lahko obetali tudi do 45-odstotni dvig plač. Koliko bi se s tem dvignile plače slovenskim županom?
Skupnost občin Slovenije (SOS) je danes v ustavno presojo vložila zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakon o lokalni samoupravi. Njihov glavni očitek je neenak položaj županov v primerjavi z drugimi funkcionarji, s tem pa da se posega v pravico do svobodnega opravljanja funkcije.
Za ustavno presojo so se odločili z željo po celovitem reševanju težave, je za N1 dejal podpredsednik SOS in novomeški župan Gregor Macedoni. S tem želijo preprečiti, da bi tudi v prihodnje, po plačni reformi, nastajale morebitne plačne anomalije med župani in drugimi funkcionarji v javnem sektorju ter v odnosu do ostalih javnih uslužbencev. “Stvari je treba imeti sistemsko in celovito urejene na dolgi rok,” je še pojasnil.
Na novinarski konferenci je dodal, da župani in županje ne bodo napovedali stavke, želijo pa si, da so njihov položaj, odgovornost in delo primerno ovrednoteni. Zakaj so presojo napovedali ravno v trenutku, ko potekajo intenzivna pogajanja o prenovi plačnega sistema? “Dejstvo je, da zelo podpiramo in navijamo, da bi se dogovorili o plačah v javnem sektorju, pa ne samo zaradi županj in županov ter vrednotenja svojega dela, ampak ker je to zelo pomembno za slovensko družbo – da rešimo ta vprašanja, saj se nam družbeni sistemi na vseh frontah praktično sesuvajo.”
Zaradi dolgoletnega zanemarjanja funkcionarskih plač so se po Macedonijevih besedah zgodile velike plačne anomalije. Kot primer je navedel plačo predsednika vlade, ki je po njegovih navedbah 20-krat nižja od avstrijskega kanclerja.
Dvig plač županom z reformo tudi do 45 odstotkov. Kaj to pomeni?
Po enem od za zdaj še neuradnih osnutkov plačne reforme naj bi se plače županov in podžupanov dvignile od 40 do 45 odstotkov, je poročal Radio Slovenija. Kako veliko zvišanje plač bi to pomenilo? Župani so po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju razvrščeni med 47. in 60. plačnim razredom. Razred je odvisen od velikosti občine, župani pa so razporejeni v sedem skupin.
Župan, ki spada v prvo skupino (nad 200.000 prebivalcev), je upravičen do 60. plačnega razreda. V to skupino pri nas spada zgolj župan Mestne občine Ljubljana. Župan v drugi skupini (od 101.000 do 200.000) je uvrščen 58. razred – v tej skupini je mariborski župan. V tretji skupini (od 30.001 do 100.000) so upravičeni do 56. razreda, župan četrte skupine (od 15.001 do 30.000) do 54. razreda, župani pete (od 5.001 do 15.000) do 52. razreda, župan šeste (od 2.001 do 5.000) do 50. razreda in župani sedme skupine (do 2.000 prebivalcev) do 47. razreda.
Če se bodo plače županom in županjam dejansko povišale med 40 in 45 odstotki, po Macedonijevih besedah to pomeni, da “smo trenutno priča precejšnjim nesorazmerjem”. Ob tem pa pričakujejo, da se ustavno sodišče opredeli tudi do tega, ali je razvrščanje županov glede na velikost občine ustrezno. Opozoril je, da zakonodaja namreč deli zgolj med navadnimi in mestnimi občinami.
“Smo edini funkcionarji, ki smo tudi finančno in kazensko odgovorni – ne samo za svoje delo, ampak tudi za delo občine in svojih sodelavcev. /…/ Želimo si, da bo ta ustavna presoja postavila jasen okvir, ki bo rezultiral v jasni rešitvi, ki bo na dolgi rok in brez popravkov vsakokratne oblasti te stvari reševala,” je še dejal Macedoni.
Koliko več bi po tem osnutku prejeli?
Po trenutno veljavni plačni lestvici je bruto plača v 47. plačnem razredu 2.889,57 evra, v 60. pa 4.811,33 evra. Do te je upravičen ljubljanski župan, mariborski pa do 4.448,35 evra bruto.
Za koliko bi se po tem neuradnem osnutku dvignile plače županov? 40-odstotno povišanje bruto plače bi za župane v sedmi skupini pomenilo dvig s slabih 2.890 evrov na slabih 4.050 evrov bruto. Plača ljubljanskega župana bi se dvignila na približno 6.735 bruto. Med župani je tudi mnogo takšnih, ki funkcijo opravljajo nepoklicno. Ti so upravičeni do 50 odstotkov plače, ki bi jo prejemali sicer. Župan manjše občine, ki funkcijo opravlja nepoklicno, je tako opravičen do slabih 1.400 evrov bruto.
Podpredsednica sekcije SOS in domžalska županja Renata Kosec je dejala, da je funkcija županje in župana poslanstvo ne glede na plačni razred. Z ustavno presojo se želijo prepričati zgolj, ali gre za neskladje z evropsko in nacionalno zakonodajo ter da država prepozna odgovornost županov, stalno pripravljenost in da na novo ovrednoti delo.
“Ne glede na to, kako se bodo pogajanja z vlado zaključila, kako bo ustavno sodišče odločalo o tem – mi bomo še vedno s srcem delali za naše lokalne skupnosti. Prav pa je, da jasno povemo, da se prepozna naša prizadevnost in odgovornost, predvsem pa da opozorimo na konkretne naloge, ki nam jih zakonodaja predpisuje,” je dejala.
Kosec in Macedoni sta poudarila, da ne gre za pritiske, temveč želijo zgolj zakonsko urediti položaj. Kot predlog sta omenila tudi možnost delovne uspešnosti, prek katere bi župani prejeli dodatke za uspešno delo.
Vlada želi vprašanje plač rešiti stebrno
Pogajanja med vlado in sindikati o reševanju vprašanja plač v javnem sektorju potekajo že več mesecev. Čeprav vlada neprestano ponavlja, da bodo težave rešili z enotno reformo, je nezadovoljstvo zaposlenih vse večje.
Spomnimo – podobno kot SOS so se na ustavno sodišče že obrnili sodniki, ki menijo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Temu je pritrdilo tudi ustavno sodišče, ki je zakonodajalcu naložilo odpravo neustavnosti do 3. januarja, a se to ni zgodilo.
Vladna pogajalska skupina je na petkovih stebrnih pogajanjih med drugim predstavila koncept, s katerim bi direktorje uvrstili v višje plačne razrede. Mednje spadajo tudi župani. Glavnina direktorjev naj bi po vladnem predlogu, ki predvideva dvig plač direktorjev v javnem sektorju, pridobila med 20 in 40 odstotkov več. Najvišji dvig je predviden pri nekaterih nacionalno pomembnih institucijah, pri rektorjih nekaterih univerz in direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer presega 60 odstotkov, je poročala STA.
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je v petek dejal, da so plače direktorjev pomembne za vrednotenje drugih delovnih mest javnih uslužbencev. “Ko bomo poznali plače direktorjev, bodo te zagotovo neposredno vplivale tudi nazaj na vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev, ker skozi plače direktorjev posredno ovrednotite tudi plače javnih uslužbencev,” je izpostavil. Kljub temu je dodal kritiko, da je pristop do plač direktorjev drugačen kot do plač drugih javnih uslužbencev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje