Na Vrhovnem sodišču zaskrbljeni zaradi odločitve poslancev koalicije. "Pričakovali bi vsaj tehtno pojasnilo"

Vrhovno sodišče RS je v odzivu na odločitev mandatno-volilne komisije DZ (MVK), ki je odrekla podporo trem kandidatom za sodniška mesta in enemu za vrhovnega sodnika, izrazilo presenečenje in zaskrbljenost. Ob tem so opozorili, da posebno skrb zbuja dejstvo, da so člani komisije o tem odločili brez razprave, ne da bi podali kakršnakoli pojasnila za svojo odločitev.

V odzivu so izpostavili, da so bile nesporne strokovne reference kandidatov za sodnike in kandidata za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika potrjene tudi s strani Sodnega sveta kot strokovnega organa, katerega temeljna naloga je varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, skrbi pa tudi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in za izbiro najprimernejših kandidatov za sodniško funkcijo.

"Zato si je še toliko težje razložiti, kaj je večino članov mandatno-volilne komisije DZ prepričalo, da ni podprla predlaganih kandidatov s preverjenimi strokovnimi referencami, ki so nujne za kakovostno opravljanje zahtevne in odgovorne sodniške funkcije," so zapisali.

"Pričakovali bi vsaj tehtno pojasnilo"

Poudarili so, da bi tudi ob popolnem spoštovanju pravice poslancev do avtonomnega odločanja po svoji vesti in presoji vseeno upravičeno pričakovali vsaj tehtno pojasnilo, zakaj so bili zavrnjeni strokovno podprti predlogi Sodnega sveta glede kandidatov.

Ob tem vrhovno sodišče izpostavlja še, da gre pri kandidatu za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika Borisu Gabrijelu Hrovatu, ki trenutno vodi kazenski oddelek na Višjem sodišču v Ljubljani, za sodnika s skupaj več kot 19 leti izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah in izjemnimi referencami na svojem področju.

"Poleg tega pri imenovanju sodnika Hrovata ne gre samo za načelno vprašanje glede imenovanja, ampak tudi za reševanje konkretne kadrovske stiske na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča, saj je le-ta kadrovsko podhranjen. Odločitev mandatno-volilne komisije DZ tako predstavlja tudi oviranje rednega izvajanja sodne funkcije na vrhovnem sodišču," so opozorili.

Poudarili so, da je neodvisno sodstvo eden od temeljev vsake demokratične ureditve, zadostno število sodnikov pa državljanom omogoča učinkovit dostop do sodnega varstva. Zato ima lahko tokratna odločitev mandatno-volilne komisije DZ in način, na katerega je bila sprejeta, daljnosežne posledice tako v kontekstu spoštovanja načel pravne države kot v kontekstu ohranjanja načela zavor in ravnovesij med tremi vejami oblasti, ki preprečuje zlorabo moči in ščiti svoboščine posameznikov.

Praktično povsod drugod državni zbor o tem ne odloča

V odzivu so spomnili še, da se vrhovno sodišče že dalj časa zavzema za umik izvolitev in imenovanj sodnikov iz državnega zbora, kar je tudi sicer praksa v praktično vseh drugih državah Evropske unije.

Člani MVK so na današnji seji odrekli podporo predlogu kandidata za vrhovnega sodnika Hrovata ter trem kandidatom na sodniška mesta, in sicer kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru Mojci Primožič Kužner, kandidatu za višjega sodnika na Upravnem sodišču RS Marku Poharju ter kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju Urški Zurovac.

So pa soglašali z imenovanjem Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petre Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdije Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju.

Za podporo Hrovatu je glasovalo pet članov komisije iz vrst opozicije, proti je bilo devet poslancev SDS, Resnice, Demokratov ter NSi, SLS, Fokus. Končno odločitev bo sprejel DZ, predvidoma na redni oktobrski seji.