Menu Item
Na Zavodu RS za zaposlovanje so imeli marca le še nekaj več kot 60.000 brezposelnih, a je bilo med njimi neposredno zaposljivih le 16 do 17 odstotkov brezposelnih. Kar 56 odstotkov vpisanih v evidenco pri zavodu pa je dolgotrajno brezposelnih. Med prihodnjimi izzivi zavoda je zato prav spopad s to skupino.
Marčnih 60.534 registriranih brezposelnih predstavlja drugo najnižje število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije. Nižje je bilo le septembra 2008, ko je bilo pri 59.303. S padanjem brezposelnosti pa se slabša struktura brezposelnih oz. povečuje delež dolgotrajno brezposelnih.
Potem ko je bilo dolgotrajno brezposelnih med vsemi vpisanimi v evidenco leta 2020 31,8 odstotka, jih je bilo lani 44,2 odstotka, letos pa že 56 odstotkov, so ta teden razmere na trgu dela predstavili na zavodu za zaposlovanje.
Dolgotrajno brezposelni so tisti, ki so brez dela vsaj leto dni, na zavodu pa imajo tudi več takih, ki so v evidenci celo pet do deset let.
Generalni direktor zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar je ta teden napovedal, da bo osrednji izziv zavoda v prihodnje prav dolgotrajna brezposelnost. Po njegovih besedah namreč velika večina brezposelnih, več kot 80 odstotkov, ni neposredno zaposljivih, temveč potrebujejo dodatno obravnavo in veliko pomoči svetovalcev, da se bodo lahko znašli na trgu dela.
Med njimi so starejši, mladi brez izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri trg ne povprašuje, ter invalidi, ki potrebujejo posebne prijeme, je pojasnil.
Na zavodu imajo zato specializirane svetovalce, ki naslavljajo te skupine, pa tudi težave, kot so problemi z odvisnostjo, duševnim zdravjem. Prav tako je na voljo poglobljeno karierno svetovanje, da lahko nekdo spremeni poklic. Svetovalci te brezposelne, ko so napoteni k delodajalcem, spremljajo, da pomagajo pokazati njihove pozitivne lastnosti, je povedala direktorica področja zaposlovanja na zavodu Damjana Košir.
V luči zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih sicer pomembno vlogo igra aktivna politika zaposlovanja, je povedala. Podatki in evalvacije zavoda namreč kažejo, da vključitev brezposelnih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja bistveno izboljšuje zaposlitvene možnosti udeležencev, to pa potrjujejo tudi podatki uspešnosti posameznih programov glede izhodov v zaposlitve. Vključevanje v program Delovni preizkus naj bi prineslo okoli 85-odstotno zaposlenost, v Usposabljanje na delovnem mestu za mlade pa več kot 80-odstotno.
Na zavodu so zadovoljni tudi s subvencioniranjem zaposlitev. Med mladimi po končanem subvencioniranju ohrani zaposlitev skoraj 90 odstotkov vseh zaposlenih, med ranljivimi skupinami, ki so del programa Zaposli.me, pa 64,5 odstotka.
Skupaj je bilo v prvih treh mesecih letos v aktivno politiko zaposlovanja vključenih 5645 brezposelnih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje