Slovenija beleži zelo nizko brezposelnost, s tem, ko se na Zavod RS za zaposlovanje prijavlja manj novih oseb in se jih več zaposluje, pa se povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, ki potrebujejo posebne spodbude in dodatno motivacijo za vključitev na trg dela. Septembra je bilo takih skoraj 60 odstotkov vseh brezposelnih, kar je največ doslej.
Dolgotrajno brezposelni so tiste osebe, ki so brezposelne eno leto ali več. Naraščanje števila teh brezposelnih je ena ključnih težav na trgu dela, saj ima socialne in ekonomske posledice za posameznika in družbo v celoti, je pojav opisan v vladnih smernicah aktivne politike zaposlovanja 2021-2025.
V dokumentu je pojasnjeno še, da se je delež dolgotrajno brezposelnih začel v Sloveniji povečevati z okrevanjem po finančni in gospodarski krizi. Delež dolgotrajno brezposelnih je tedaj presegel 50 odstotkov celotne brezposelnosti in se pod to mejo z izjemo covidnega leta 2020 ni več trajno spustil.
Najmanj dolgotrajno brezposelnih je bilo sicer doslej maja 2009, 30.312 oz. 35,9 odstotka vseh brezposelnih, največ pa januarja 2015, ko so se pokazale vse posledice omenjene krize, 61.496 oz. 49,5 odstotka vseh brezposelnih. Konec septembra letos jih je bilo 39.571 oz. 59,5 odstotka vseh brezposelnih, kar predstavlja največji delež med vsemi brezposelnimi doslej. Najmanjši delež pa smo denimo imeli oktobra 2009, ko je znašal 34,4 odstotka, so na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) nanizali za STA.
Ob koncu septembra je bilo registriranih 66.122 brezposelnih, kar je 4,6 % manj kot avgusta in 21,1 % manj kot v lanskem septembru. V povprečju je bilo v prvih devetih mesecih prijavljenih 77.087 brezposelnih, 9,3 % manj kot v enakem obdobju lani.
Večinoma starejši, slabše izobraženi in invalidi
Dolgotrajno brezposelni so sicer večinoma starejši od 50 let, brezposelni z nizko izobrazbo in invalidi. Septembra je bilo prvih 44,7 odstotka, drugih 34,9 odstotka, tretjih pa 22,5 odstotka vseh dolgotrajno brezposelnih.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, trenutna struktura brezposelnih zahteva poglobljeno obravnavo in odpravljanje njihovih težav za vstop na trg dela. Med temi težavami so izpostavili odvisnost, zdravstvene ovire, težave v duševnem zdravju, pogosto pa tudi neustrezna znanja in veščine za razpoložljiva delovna mesta.
Na zavodu so dodali, da so v najslabšem položaju dolgotrajno brezposelni, ki imajo več težav hkrati. “Kadarkoli gre za kombinacijo večjega števila omejitev in težav, s katerimi se brezposelna oseba spopada, takrat vedno obstaja nevarnost, da bo posameznikova brezposelnost dolgotrajnejša, kot bi bila sicer,” so navedli.
Ob tem so opozorili, da dolgotrajna brezposelnost lahko povzroči dodatne socialne težave (izguba socialne, strokovne mreže), psihološke težave (osebne stiske, stres), ekonomske težave (pomanjkanje finančnih resursov zaradi izgube dela), zdravstvene in ostale težave. “Tako se sklene krog, dlje ko ostajamo brezposelni, težji je izhod iz brezposelnosti. Prav zato opažamo, da se med dolgotrajno brezposelnimi že skoraj desetletje, do nastopa pandemije, povečuje predvsem delež tistih najbolj dolgotrajno brezposelnih nad pet let in več,” so popisali stanje.
Pomembno orodje aktivna politika zaposlovanja
Sicer pa je preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti skupaj s čim hitrejšo aktivacijo dolgotrajno brezposelnih ena izmed ključnih prioritet zavoda za zaposlovanje. Že pred časom so izdelali strategijo dela z dolgotrajno brezposelnimi, ki vključuje preventivne in kurativne aktivnosti ter aktivnosti, namenjene iskanju sistemskih rešitev in sodelovanju z drugimi deležniki na trgu dela. V strategijo sodi tudi oblikovanje ustrezne aktivne politike zaposlovanja.
Ta vključuje različne programe usposabljanja in izobraževanja, programe za spodbujanje zaposlovanja – denimo davčne olajšave za zaposlovanje invalidov -, programe v okviru ukrepa kreiranje delovnih mest, med katerimi so najbolj znana javna dela, in podobno.
Javna dela so namenjena prav spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih in so tako namenjena izključno dolgotrajno brezposelnim. Nudijo jih lahko neprofitni delodajalci, ki jim država sofinancira stroške zaposlitve brezposelnih, in sicer na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih.
Letos je za aktivno politiko zaposlovanja namenjenih 70,9 milijona evrov, v njene programe pa se je doslej vključilo 16.547 oseb, od tega 6936 dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da je bil delež te skupine med vsemi vključenimi 42-odstoten.
Na zavodu tudi specialistična svetovanja
Zavod je v preteklih letih sicer izvajal več kot 30 različnih programov. Pri programih, ki ne pomenijo direktne zaposlitve, se je v letu 2019 zaposlilo 66,6 odstotka vseh vključenih, a je med njimi najuspešnejši program Usposabljanje na delovnem mestu za mlade. Izhodi za programe, v katere se vključujejo dolgotrajno brezposelni, so nekoliko slabši, so povedali na zavodu.
Pri programih subvencionirane zaposlitve jih je v obdobju 2017-2019 po njihovih besedah glede na pogodbe, ki so že potekle, zaposlitev ohranilo 68,6 odstotka, pri čemer je bil najbolj uspešen znova program za mlade. V programu Aktivni do upokojitve je bil delež ohranitve zaposlitve najmanjši, 61,8-odstoten. Med vključenimi v javna dela v letih 2017, 2018 in 2019 pa jih je v roku leta dni zaposlitev našlo 39,9 odstotka.
Dolgotrajno brezposelnim so na zavodu sicer na voljo tudi svetovanja, vključno s specialističnimi, kakršno je rehabilitacijsko svetovanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje