Menu Item
V sredo se bodo poslanci sešli na izredni seji državnega zbora. Na njej bodo po skrajšanem postopku obravnavali spremembe zakona o vladi, namesto Tanje Fajon naj bi za evropskega poslanca potrdili Matjaža Nemca, zavrnili pa naj bi prvega od dveh predlogov sprememb zakona o RTVS, ki ju je vložila SDS. Poslanci nastajajoče koalicije so danes že spisali zahtevo za ustanovitev prve preiskovalne komisije v tem mandatu. Ta naj bi nadaljevala v prejšnjem mandatu začeto preiskovanje financiranja SDS.
Kot smo poročali, sta SDS in NSi takoj po petkovi potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili predloge sprememb več kot 30 zakonov. Vložitev nekaterih od njih nastajajoče koalicije ni kaj prida vznemirila, saj svojih predlogov na določenih področjih še ne pripravlja in se ji torej z zavrnitvijo opozicijskih ne mudi.
Predvsem so se bodoče vladne stranke oddahnile, ko so ugotovile, da manever SDS in NSi na oblikovanje nove vlade ne bo vplival. Spremembe zakona o vladi, ki določa preoblikovanje resorjev in torej omogoča postavitev nove ministrske ekipe, so namreč v parlamentarni postopek (pravočasno) posredovali poslanci prihodnje koalicije.
Stranke Gibanje Svoboda, SD in Levico je tako vznemirilo predvsem, da jih je SDS prehitela pri vložitvi predloga sprememb zakona o RTV Slovenija. Čeprav so pričakovale, da bodo Janševi ta dokument dali v parlamentarni postopek, so bile pri vlaganju svojega predloga prepočasne. Preden so to storile, je tako bodoča opozicija vložila kar dva predloga sprememb zakona o RTVS. To pa pomeni, da mora državni zbor najprej opraviti njuno obravnavo.
Danes so v bodoči koaliciji pripravili strategijo, kako najhitreje zavrniti predloga SDS in sprejeti svojega. Tako nameravajo na sredini izredni seji državnega zbora, na kateri bodo po skrajšanem postopku obravnavali novelo zakona o vladi, prvi predlog SDS o spremembah zakona o RTVS oceniti kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo in s tem zaključiti njegovo parlamentarno pot. Nato naj bi poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice nemudoma zahtevali sklic naslednje izredne seje parlamenta (ta bi se utegnila zgoditi že konec tedna), na kateri bi na enak način zavrnili drugi predlog Slovenskih demokratov za spremembo zakona o javni radioteleviziji. S tem bi odprli prostor za začetek obravnave predloga, ki so ga spisale stranke bodoče koalicije v sodelovanju s civilno družbo. Njegovo obravnavo naj bi poslanci začeli v najkrajšem možnem času. S tem bi se zaradi manevra SDS sprejem predloga koalicije zavlekel le za nekaj dni.
Kaj prinašata predloga SDS?
Nobenega dvoma ni, da je SDS s svojima predlogoma za spremembo zakona o RTV pohitela predvsem zato, da bi se sedanji organi in generalni direktor javnega zavoda, ki jih želi koalicija zamenjati, čim dlje obdržali na položajih. V prvem dokumentu Slovenski demokrati predlagajo, da bi obvezni RTV prispevek preoblikovali v prostovoljnega. V drugem predlogu pa se SDS zavzema, da bi lahko zavezanci del RTV prispevka namenili kateremu od drugih medijev. Kot navajajo, bi s tem omogočili podporo tudi kredibilnim lokalnim medijem in dejansko zagotovili raznolikost in pluralnost programskih vsebin. Nadomestilo za izpad denarja za javno radiotelevizijo bi zagotovili s spremembo zakona o medijih in zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, v katerih bi odpravili zakonske omejitve glede obsega oglaševanja na javnem servisu. S tem bi se RTV Slovenija po številu minut oglaševanja v najbolj gledanem času praktično lahko izenačila s komercialnimi televizijami. SDS predlaga še izločitev organizacijske enote oddajnikov in zvez iz upravljanja RTV Slovenija, s čimer bi po navedbah predlagateljev zmanjšali stroške plač oziroma materialne stroške.
Kakšen je koalicijski predlog zakona o RTV Slovenija?
Bodoča koalicija kot ključni poudarek svojega predloga navaja depolitizacijo javnega servisa. Programski in nadzorni svet nameravajo združiti v en organ – svet RTV Slovenija. To utemeljujejo z navedbami, da je v preteklosti pri odločanju o programsko produkcijskem načrtu in o finančnem načrtu prihajalo do medsebojnih blokad in neusklajenosti odločitev. Spremenili bi tudi število članov sveta. Ta bi imel po novem 17 članov, medtem ko ima programski svet sedaj 29 članov. Državni zbor, ki trenutno imenuje skupno 21 članov programskega sveta, bi lahko po novem imenoval le dva člana, večino mest v novem organu pa bi imeli predstavniki civilne družbe. Te bi na podlagi javnega poziva imenovali predsednik republike, varuh človekovih pravic, SAZU in druge ugledne javne institucije. Pet mest bi pripadlo zaposlenim na RTVS. Koalicijski predlog predvideva tudi spremembe vodenja javnega servisa: generalnega direktorja bi nadomestila štiričlanska uprava, pri čemer bi bil en član uprave delavski direktor. Članom programskega in nadzornega sveta pa tudi generalnemu direktorju RTVS ter direktorjema radia in televizije bi mandat prenehal z dnem uveljavitve zakona, vendar naj bi naloge opravljali še kratek čas. Programski in nadzorni svet naj bi to počela do oblikovanja novega sveta RTVS, ki bi moral biti postavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona, nato pa bi moral v 15 dneh po konstituiranju objaviti javni razpis za predsednika in člane uprave.
Poslanci nastajajoče koalicije pa so danes SDS vrnili udarec: v parlamentarni postopek so vložili zahtevo za ustanovitev prve preiskovalne komisije v novem mandatu. Ta naj bi nadaljevala v prejšnjem mandatu začeto preiskovanje financiranja SDS, predmet preiskave pa naj bi bilo tudi financiranje Janševe stranke v kampanji pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Prva se je pod predlog podpisala poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje