Za sindikate javnega sektorja nesprejemljiva petletna dinamika plačne reforme

Foto: PROFIMEDIA

Danes so se nadaljevala krovna pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja. Slednji so se odzvali na vladni predlog in kot nesprejemljiv izpostavili predlog, da bi se plačna reforma in odprava plačnih nesorazmerij zgodila v petih letih, ta čas pa se plače ne bi uskladile z inflacijo.

Za sindikate javnega sektorja ni sprejemljivo, da bi se plačna reforma in odprava plačnih nesorazmerij zgodila v petih letih, ta čas pa se plače ne bi uskladile z inflacijo. To so vladni strani sporočili na današnjih pogajanjih. Minister za finance Klemen Boštjančič pravi, da so to pač pogajanja in da bodo ta tekla tudi v naslednjih dneh in tednih.

Na današnjih krovnih pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij je sindikalna stran namreč odgovorila na zadnji vladni predlog, ki implementacijo plačne reforme predvideva v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.

Štrukelj: Še vedno “vsak na svoji strani igrišča”

Kot je po pogajanjih dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, jih veseli, da so se končno začeli pogajati. Ob tem pa priznava, da so še “vsak na svoji strani igrišča”. Pojasnil je, da je zanje nesprejemljivo, da bi se odprava plačnih nesorazmerij zgodila v petih letih, v vsem tem času pa se plače ne bi uskladile z inflacijo.

Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izpostavil vprašanje dinamike implementacije novega plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij – tako s časovnega vidika kot tudi načina, kako se ta implementacija zgodi. “To vprašanje je tisto, ki ga moramo v nadaljevanju še razrešiti, vključno z vprašanjem, kako je z usklajevanjem plačne lestvice v tem vmesnem obdobju,” je dejal.

So pa po Počivavškovih besedah danes razrešili eno od dilem. Vladna stran je namreč sindikatom prejšnji teden predlagala dve varianti, po prvi bi plačni razred na novi plačni lestvici določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi pri minimalni plači iz leta 2024. Kot je pojasnil Počivavšek, pa je na sindikalni strani enotno stališče, da se nova plačna lestvica ne sme začeti pod minimalno plačo.

Sindikalna stran je po njegovih besedah tudi izrazila pričakovanje, da vladna stran “nekoliko bolj jasno strukturira način, kako je prišla do finančnih posledic uveljavitve plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij”. Kot je pojasnil, so nekaj odgovorov v zvezi s tem dobili že danes, konkretne izračune in nekatere projekcije, kaj bi pomenilo nadaljevanje obstoječega plačnega sistema in kako bi se plače gibale v novem, pa bo vladna stran predvidoma predstavila čez teden dni, ko se znova dobijo na krovnih pogajanjih.

V vmesnem času nadaljevanje stebrnih pogajanj

V vmesnem času se bodo nadaljevala t. i. stebrna pogajanja, torej pogajanja po področjih. Danes pa so se dogovorili, kako bodo v ta pogajanja vključili tudi delovna mesta za zaposlene v plačni skupini J. Glavni vladni pogajalec, minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da predlog sindikalne strani “na prvo žogo za vladno stran seveda ni sprejemljiv”, a to so pogajanja in ta bodo tekla tudi v naslednjih dneh in tednih. “Danes smo lahko zadovoljni, da je vsaj okvirno določeno to polje, o katerem se pogajamo,” je dejal.

Poudaril je, da imata oba predloga, ki ju je prejšnji teden dala vlada na mizo, zelo visoke javnofinančne posledice. Nek okvir je in manevrski prostor, ki ga imajo, je to obdobje implementacije dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij, česar tudi ne skrivajo, je dejal. Časa ni več veliko in s tega vidika tudi vladni predlog nima prav veliko manevrskega prostora, je dejal minister.

Ob tem pa je poudaril, da se je vlada lotila prenove plačnega sistema tako s ciljem odprave plačnih nesorazmerij kot tudi s ciljem izboljšati učinkovitost javnega sektorja. Na sindikalni strani so sicer po Počivavškovih besedah ukrepe, ki jih je vladna stran prejšnji teden predlagala kot “neko kompenzacijo za prenovo plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij”, danes zavrnili.

Sicer pa je vladna stran vztrajala pri določitvi letošnjega regresa za letni dopust v višini minimalne plače. Sindikati so si namreč želeli, da bi se dogovorili o višjem regresu. Ta bo sicer izplačan tri mesece prej kot običajno, že ta mesec. Boštjančič je ponovil, da ne zavračajo možnosti, da še pride do kakšne spremembe, predvsem za tiste z najnižjimi plačami, a čas za to je do konca junija in na vladni strani to povezujejo s siceršnjimi pogajanji, ki potekajo.

Vladna stran je prejšnji ponedeljek sindikatom predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij in so v sredo na pogajanjih v okviru predvidenih plačnih stebrov pogledali, kaj pomeni za posamezna področja. Na t. i. stebrnih pogajanjih so po področjih podrobneje pogledali, kaj pomeni za posamezna delovna mesta javnih uslužbencev. Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki stavka že od 15. januarja, na ta pogajanja ni bilo. Za danes je bilo prav tako napovedano zasedanje glavnega odbora Fides, ki naj bi obravnaval zakonitost vladnega odloka o naboru storitev, ki jih je treba opravljati med zdravniško stavko.

Pogajanja med predstavniki vlade in Fidesa naj bi se sicer nadaljevala v torek, ko naj bi obravnavali tudi predlog za mediacijo, saj sta pripravljenost na takšen poskus reševanja stavkovnih zahtev minuli teden izrazili obe strani. V ostalih sindikatih v zdravstvu in tudi v izobraževanju so se v prvih odzivih po pregledu predloga odprave plačnih nesorazmerij v okviru posameznih plačnih stebrov večjim kritikam izognili. Medtem so bili v delu sindikatov javnega sektorja do vladnega predloga že v prvih odzivih izrazito kritični. Nezadovoljstvo so tako recimo že izrazili v sindikatu gasilcev in sindikatu državne uprave.

Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Kaj piše v vladnem predlogu?

Vsebine vladnega predloga sicer po pogajanjih pred tednom dni niso razkrili. Po informacijah, ki so kasneje prišle v javnost, naj bi vključeval dve različici: po prvi bi najnižji plačni razred določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi bi za izhodišče vzeli letošnjo minimalno plačo.

Razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju na novi plačni lestvici bi zmanjšali z doslej predvidenih 1:7 na 1:6, implementacijo plačne reforme predvideli v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.

Vladni predlog se sicer nanaša tudi na število dni dopusta in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.