Namera vlade pred enim letom razburila domačine, do danes se "ni zgodilo nič"

Pred dobrim letom dni so v občinah Brežice in Središče ob Dravi potekali protesti prebivalcev proti vzpostavitvi začasnih izpostav azilnih domov v teh dveh občinah. Jabolko spora je predstavljal sklep vlade, ki je na seji konec lanskega februarja odločila, da na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi vzpostavi dve izpostavi azilnega doma.

Za ta korak se je vlada odločila, ker se je število nedovoljenih prehodov slovenske meje v letu 2023 bistveno povečalo, posledično pa se je povečalo tudi število oseb, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito. Kot so takrat sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bi začasno vzpostavili izpostavi azilnega doma, sklep vlade pa naj bi veljal največ tri leta.

"Država naj azilni dom uredi drugje"

A občanom občin Brežice in Središče ob Dravi je ob tej vladni odločitvi prekipelo. Na protestnih shodih, ki so se zvrstili od konca lanskega marca, aprila in maja, so poudarjali, da organizacija izpostave azilnega doma v njihovi občini ni primerna, vlada pa jih o svoji nameri ni obvestila. "Država naj azilni dom uredi drugje," je takrat odmevalo po omenjenih občinah, občane pa sta izrecno podprla tudi oba župana – župan občine Brežice Ivan Molan in župan Središča ob Dravi Toni Jelovica.

V Brežicah sicer niso nasprotovali vzpostavitvi enotnega registracijskega centra, ki je v občini zaživel lani poleti, so pa močno nasprotovali ureditvi azilnega doma. "To bi namreč pomenilo bistveno večje varnostno tveganje za naše občane, povečalo bi se tihotapstvo in bistveno bolj obremenilo policijo. Zato pozivam vlado, naj svoj akt o vzpostavitvi izpostave azilnega doma na Obrežju spremeni," je takrat poudaril Molan.

"Vladi predlagamo, da ta sklep prekliče in se začne z nami pogovarjati, saj imamo dosti argumentov, zakaj azilni dom v naši občini ni primeren. Menim, da smo obravnavani kot drugorazredni državljani. Pošteno bi bilo do mene in vseh občanov, da lahko predstavimo svoje poglede, zakaj ‘ne’ azilnemu domu v Središču ob Dravi," je pred dobrim letom dejal župan Jelovica.

Direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je župane takrat mirila, da gre zgolj za začasno rešitev, ki bi jo uporabljali le v primerih, ko bodo kapacitete v drugih azilnih domovih po državi zapolnjene. Po njenih besedah ne bi šlo za integracijo migrantov, temveč le za njihovo oskrbo. "Na ta način ljudi nastanimo in oskrbimo in hkrati, če hočete, jih nadzorujemo oziroma nadzorujemo tok migracij. Za varnost bo skrbela varnostna služba, širše pa policija," je takrat dejala Štrukelj in ljudi prosila za razumevanje in sodelovanje.

A občanov omenjenih občin s tem ni pomirila. Nadaljevali so se zbori in protestni shodi, kjer so občani v znak nestrinjanja večkrat ovirali tudi promet. Občini Brežice in Središče ob Dravi sta zaradi tega sprožili upravni spor, upravno sodišče pa je sredi maja lani tožbi občin zavrglo.

Kakšen je bil epilog zgodbe?

Po razsodbi upravnega sodišča je zgodba o vzpostavitvi izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi potihnila, zato smo preverili, kakšna je situacija danes in ali je država izpostavi azilnega doma dejansko odprla.

Z vprašanji smo se obrnili na Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, kjer so nam odgovorili, da je omenjeni sklep vlade še vedno v veljavi. "Trenutno so azilni dom in njegove izpostave zasedeni približno do polovice, zato ni potrebe za odpiranje novih kapacitet," so zapisali.

Na vprašanje, ali torej izpostavi azilnega doma v Središču ob Dravi in na Obrežju nista bili odprti, so v uradu odgovorili, da "kapaciteti nista bili odprti", ob tem pa urad tam ne izvaja nobenih aktivnosti. Na vprašanje, ali še načrtujejo njuno odprtje, nam na uradu niso odgovorili.

Z vprašanji pa smo se obrnili tudi na oba župana omenjenih občin. Brežiški župan Molan je za N1 dejal, da azilni dom na Obrežju ni bil odprt, po njegovem mnenju pa je vlada od te namere odstopila. "Uradno naj bi se sicer njihov odgovor glasil, da za odprtje trenutno ni potrebe. Je bil pa odprt registracijski sprejemni center, kot smo se dogovorili, in deluje," je dodal.

Tudi župan Središča ob Dravi Toni Jelovica je za N1 potrdil, da se z odprtjem azilnega doma v njihovi občini "ni zgodilo nič". Ob tem je izpostavil, da se je število nezakonitih prehodov meje v zadnjem letu zmanjšalo, kar je verjetno pripomoglo k temu, da azilni dom ni zaživel.

"V primeru, da bi se število nezakonitih prehodov meje ponovno povečalo in bi vlada po še vedno veljavnem sklepu odločila, da odpre azilni dom v naši občini, bi mi še naprej vztrajali pri stališču, ki smo ga poudarjali že od začetka, in sicer, da lokacija azilnega doma v Središču ob Dravi ni primerna. Upam, da do tega ne pride," je za N1 dejal Jelovica.

Temu pritrjuje tudi njegov brežiški županski kolega, ki ob tem opozarja, da je sklep vlade še vedno veljaven in se vlada lahko teoretično odloči, da izpostavo azilnega doma na Obrežju še vedno odpre. "Ampak če bodo storili to, bomo mi z istimi argumenti kot lani, vendar še bolj odločno nastopili proti odprtju. Odločitev vlade je po mojem mnenju še vedno nesprejemljiva, lokacija za kakršnokoli integracijo prebežnikov pa popolnoma neprimerna," je poudaril Ivan Molan.