Naslednji ponedeljek se prvič začne teden slovenske hrane

Žiga Živulović jr./BOBO

S prihodnjim tednom se bo prvič začel teden slovenske hrane, zaključil pa se bo z že znanim tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Različni predstavniki organizacij so skupnega mnenja, da je pomembno uživati lokalno pridelano hrano, ki obenem spodbuja zdrav način prehranjevanja.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je prepričana, da bi morali po lokalni hrani posegati celo leto in ne zgolj v tednu slovenske hrane. “Slovenska hrana je veliko več kot obrok. Je simbol naše dediščine, narave, ki nas obdaja, in ljudi, ki skrbijo za njeno pridelavo. Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža in bogata s hranili. Pomembno je, da krepimo zavest o lokalni hrani,” je na današnji novinarski konferenci dejala Čalušić. Poudarila je, da bi bili brez kmetijskih zemljišč krožniki prazni, zato se bo še naprej zavzemala za njihovo zaščito.

Pomen uživanja lokalne hrane je na konferenci Moja izbira je lokalna hrana, ki je potekala v Domu za starejše občane Ljubljana Šiška, izpostavil tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. “Ko uživamo lokalno hrano, podpiramo lokalne kmete, ohranjamo slovensko zemljo, ki je obdelana, in prispevamo k manjši obremenitvi okolja. Tako se z vsakim obrokom povežemo s tradicijo, ki nas opominja na vrednote preprostosti in skrbi za bližnjega,” je dejal Maljevac. Dostop do kakovostne lokalne hrane pa krepi tudi zdravje, zato je zelo pomembno, da je uživajo starejši, je dodal.

Da je uživanje zdrave hrane pomembno, je soglašala generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. “Lokalno pridelana hrana je bolj sveža, bolj hranljiva in bolj okusna,” je dejala.

Strokovnjaki mnenja, da je slovenska šolska prehrana dobro organizirana

Direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Rado Kostrevc je menil, da je prehrana v slovenskih šolah zelo dobro organizirana. Bi pa po njegovi oceni znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema lahko razvijali tako tradicijo prehranjevanja lokalnega okolja kot tudi skrbi za zdravo prehrano.

Da je tradicionalni slovenski zajtrk eden uspešnejših projektov, je izpostavila Irena Simčič iz Zavoda za šolstvo RS. “V njem sodeluje več kot 90 odstotkov osnovnih šol,” je dejala Simčič.

“Kratka dobavna veriga je neprecenljiva in v trgovinah je treba kupovati najprej hrano slovenskega porekla,” pa je izpostavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Čebelarska zveza je bila pobudnica slovenskega medenega zajtrka, predhodnika slovenskega tradicionalnega zajtrka, ki je zdaj prerasel v teden slovenske hrane.

Noč je ob tem napovedal, da bosta čebelarske zveza in NLB prihodnji teden, v tednu slovenske hrane, na desetih lokacijah pred bankami NLB razdelila več kot 3500 porcij medu z zaščiteno geografsko označbo in 3500 jabolk.

S tednom slovenske hrane tudi spodbujamo lokalno pridelane izdelke

Da s kupovanjem slovenskega hrane dajemo pomen slovenskemu kmetu in s tem opozarjamo na pomen slovenske hrane, pa sta poudarila predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.

Vlada je sklep o razglasitvi tedna slovenske hrane, ki ga je na pobudo več stanovskih organizacij predlagalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejela decembra lani. Potekal bo vsak tretji teden v novembru, ko se bo na petek zaključil s tradicionalnim dnem slovenske hrane. Vsak tretji petek v novembru namreč od leta 2011 na pobudo čebelarske zveze poteka tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje.

Namen tedna slovenske hrane je spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske in lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbuditi zdrav način prehranjevanja.