Menu Item
Kako velik razlog za skrb je neenakost spolov na slovenskem podeželju, zaznamovanem s tradicionalnim pojmovanjem spolnih vlog in trdovratnimi stereotipi ter slabšo ekonomsko neodvisnostjo žensk, kaže raziskava, opravljena v sklopu projekta Tera, ki pod drobnogled jemlje zmožnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju.
Izrazito neenako porazdeljeno delo in stereotipno dojemanje spolnih vlog, manjši vpliv žensk na sprejemanje odločitev, ključnih za finančno stanje družine, in nasilje nad ženskami, ki tudi sicer menijo, da morajo za voljo miru večkrat potrpeti. Pod črto je to le nekaj zaključkov, do katerih so se dokopali raziskovalci v sklopu projekta Tera.
V Sloveniji razlogov za optimizem ni – kot je poudarila direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov (Ipes) Ana Pavlič, “enakopravnost ni dovolj, do enakosti pa smo še zelo daleč”. Nenazadnje je bila Slovenija lani edina država, ki je nazadovala na evropskem indeksu enakosti spolov.
Delo na podeželju je med spoloma porazdeljeno neenakomerno, pri čemer gre trend v smeri nadobremenjenosti žensk in reproduciranja njihovega neenakega položaja, je pokazala raziskava v sklopu projekta Tera. Najbolj so po lastni oceni obremenjene ženske, ki delajo le na kmetijah in nimajo urejenega socialnega zavarovanja, kar 80 odstotkov moških pa je medtem prepričanih, da so naloge in zadolžitve enakomerno razporejene (za primerjavo: da je delo porazdeljeno enakomerno, meni dobra polovica žensk).
Podeželske ženske so še vedno skrbnice doma: slaba polovica moških skrbi za dom nameni manj kot eno uro na dan, več kot 80 odstotkov žensk pa dve do štiri ure. Slaba petina moških sploh ne opravlja opravil, povezanih s skrbjo za dom.
V raziskavi je sodelovalo 707 anketirancev iz vseh statističnih regij, ki na podeželju bodisi živijo, bodisi živijo in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Raziskovalci v sklopu projekta Tera so upoštevali, da podeželje vključuje polovico prebivalstva in 93 odstotkov ozemlja Slovenije.
Razporeditev reproduktivnega dela med spoloma, ki poleg skrbi za dom vključuje tudi skrb za otroke in starejše, gre z rokov roki s stereotipi o tem, katero delo pritiče kateremu spolu. Le 40 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk tako zavrača trditev, da “za moške ni naravno, da opravljajo dela v kuhinji, da čistijo in perejo, zato teh del tudi ne bi radi opravljali”. Prav tako se več kot polovica moških in žensk strinja, da so ženske po naravi bolj čustvene od moških.
Razlike so očitne tudi v razporeditvi dela na kmetijah, ki po oceni raziskovalcev med drugim vodi do vprašanja, “zakaj so samo ženske prevzele stereotipno moška opravila, obratno pa se ni zgodilo”. Ženske, kažejo rezultati raziskave, “nase prevzemajo ogromno količino dela, ki ga izvajajo izključno same – v trdni domeni žensk sta vrtnarjenje ter skrb za rastlinjak in male živali –, enakovredno sodelujejo pri aktivnostih, ki si jih delijo z moškimi, povrhu pa so aktivne tudi pri aktivnostih, ki jih navadno povezujemo (stereotipno) z moškim spolom”, kot je denimo delo s strojno mehanizacijo.
Četrtina podeželskih žensk nima prostega časa
Z vidika (ekonomske) neenakosti moških in žensk na podeželju je lahko pomembno tudi to, da je spol dejavnik pri dedovanju kmetijskih zemljišč in dejavnosti. 66 odstotkov žensk in 47 odstotkov moških se namreč močno strinja s trditvijo, da so zaradi spola sinovi pogosteje dediči kot hčerke.
Zanimivi so tudi podatki o prostem času oziroma njegovem preživljanju. Žensk, ki prostega časa nimajo, je namreč več kot moških (brez prostega časa je tako četrtina žensk in 14 odstotkov moških). Medtem ko največ žensk na podeželju svoj prosti čas namenja počitku, ga moški druženju. Prostega časa sicer nima skoraj 60 odstotkov oseb, ki delajo izključno na kmetijah in nimajo urejenega socialnega zavarovanja.
Projekt Tera – Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi več-deležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev, finančno podpirajo Norveški skladi, izvajajo pa ga različne organizacije. Med njimi so Razvojni center Murska Sobota, Regionalna razvojna agencija Posavje in Inštitut za preučevanje enakosti spolov (Ipes).
Kdo sprejema odločitve in kdo so žrtve nasilja?
Ne le porazdelitev reproduktivnega in drugega dela (na kmetiji), tudi pri odločanju je očitna neenakost med spoloma. Analiza odgovorov je pokazala, da so ženske do glasu upravičene pri sprejemanju odločitev, ki se tičejo drugih, njihov vpliv na odločitve o financah in kmetiji pa je omejen in “ne odraža njihovega velikega doprinosa in pomena za kmetijo, družino in finančni položaj”.
Nasilje, ki je ena od ključnih ovir na poti do enakosti spolov, je na podeželju še kako prisotno. V šestih mesecih pred anketiranjem je več kot 40 odstotkov vprašanih v svoji okolici opazilo vsaj eno vrsto nasilja, ženske pa so doživele enkrat več nasilja kot moški (nasilje je doživelo 26 odstotkov žensk in 13 odstotkov moških). Prav tako ženske ekonomsko in fizično nasilje opazijo skoraj dvakrat pogosteje kot moški, kar je, tako Pavlič, “zelo pomemben podatek, ki razkriva problematiko ekonomske odvisnosti žensk in podrejenosti, v katerih so primorane živeti”.
Nasilje, ki so ga doživeli oziroma so mu bili priča, je prijavilo izjemno malo anketirancev (le štirje odstotki).
Raziskava je prav tako pokazala, da ima podeželska družba zelo visoko toleranco do psihičnega nasilja. 35 odstotkov moških in slabih 40 odstotkov žensk, ki so v večji meri žrtve nasilja, meni, da kričanje, zmerjanje in grožnje pravzaprav niso nasilna dejanja.
Veliko več žensk (55 odstotkov) kot moških (četrtina) se je ob tem strinjalo s trditvijo, da morajo za voljo miru večkrat potrpeti. Strinjanje je še posebej visoko v skupini žensk brez lastnega dohodka, kar “potrjuje dejstvo, da je ekonomska svoboda žensk eden od ključnih dejavnikov, ki omogočajo avtonomno, svobodno življenje žensk, v nasprotnem primeru pa jih finančna situacija potiska v nenehno podrejenost”, je komentirala Pavlič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje