Računsko sodišče je izreklo negativno mnenje glede poslovanja Radiotelevizije Slovenija v letu 2022. Gre za obdobje, ko je RTVS vodil Andrej Grah Whatmough. Med drugim je RTVS takrat prikazovala, da je v plusu, čeprav je bila v 3-milijonskem minusu. Upokojevanje pa so prikazali kot odpuščanje presežnih delavcev in tako izplačali za skoraj 700 tisoč evrov neupravičenih odpravnin.
Računsko sodišče je revidiralo računovodske izkaze in pravilnost poslovanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) za leto 2022 in izreklo negativno mnenje.
Kot je navedlo računsko sodišče, je RTV izkazala za več kot 3 milijone evrov previsok presežek prihodkov nad odhodki za leto 2022. Spomnimo, takratni v. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough je v začetku leta 2023 sporočil, da je RTVS leto 2022 prvič po šestih letih zaključila pozitivno, in sicer s plusom dobrih 96.000 evrov. Grah Whatmough je tedaj poudaril, da gre za odličen dosežek.
Toda kot je v danes objavljeni reviziji ugotovilo računsko sodišče, so bile besede takratnega prvega moža RTVS daleč od resnice. “Ugotovili smo, da bi namesto izkazanega presežka prihodkov nad odhodki v znesku 96.116 evrov (plus, op. p.) morala izkazovati za 2.995.880 evrov presežka odhodkov nad prihodki,” (minus, op. p.).
Kot so pojasnili na računskem sodišču, je RTVS izkazala za več kot 2,5 milijona previsoke prihodke, večinoma iz naslova še nepodpisanih koprodukcijskih pogodb v povezavi s Slovenskim filmskim centrom. Neupravičeno je izkazala tudi za skoraj pol milijona evrov prihodkov zaradi “ponovne aktivacije stroškov investicije v novičarski center med nepremičninami v gradnji”. Poleg tega je 29 tisoč evrov namensko prejetih sredstev za osnovna sredstva neupravičeno izkazala med prihodki od poslovanja. Napake je računsko sodišče ugotovilo tudi pri izkazovanju drugih postavk v bilanci stanja, med drugim pri izkazu terjatev zaradi zamud plačila RTV-prispevka. “RTV Slovenija tudi ni poskrbela za pravno urejenost nepremičnega premoženja,” so še opozorili revizorji.
Upokojitve ali odpovedi?
Računsko sodišče je RTVS izreklo negativno mnenje, ker v nasprotju s predpisi ni izkazala, da je obstajal razlog za odpoved pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, ampak je na ta način “odpustila” vse tiste, ki so izrazili interes za upokojitev. K temu jih je spodbudila z obljubo višje odpravnine, ki jo je upravičila z navidezno uporabo določb zakona o delovnih razmerjih o presežnih delavcih, piše v revizijskem poročilu.
RTV tako dejansko ni izvajala odpuščanja presežnih delavcev, pač pa upokojevanje, so opozorili revizorji. Odločitev, da posameznega javnega uslužbenca opredeli kot presežnega delavca in ga odpusti iz poslovnega razloga, je namreč “temeljila izključno na izkazanem interesu zaposlenega, ki je izpolnjeval pogoje za upokojitev ali mu je do upokojitve manjkalo dve leti ali manj, da mu preneha delovno razmerje”.
Kot je videti tudi iz spodnje infografike, ki jo je pripravilo računsko sodišče, je RTVS zaposlene k tej odločitvi motivirala z obljubo (pre)visoke odpravnine. Računsko sodišče je ugotovilo, da RTVS v nasprotju z zakonom ni določila potrebnega števila javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v posamezni organizacijski enoti, “kar že v temelju onemogoča opredelitev, delo katerih javnih uslužbencev je postalo nepotrebno”. Za najmanj sedem javnih uslužbencev je računsko sodišče lahko potrdilo, da potreba po njihovem delu zanesljivo ni prenehala, pri treh javnih uslužbencih pa bi RTV pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi morala preveriti možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. V nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih RTV kriterija za določitev presežnih delavcev ni sprejela v soglasju z reprezentativnimi sindikati.
RTV je tako nekaterim omogočila višjo odpravnino, kot bi jo prejeli, če bi se upokojili. RTV je 57 javnim uslužbencem obračunala odpravnine v skupnem znesku 1.455.648 evrov. V vseh pregledanih primerih so bili javni uslužbenci zaposleni na RTV več kot 20 let, zato so prejeli odpravnino v višini 10-kratnika mesečne plače.
Najvišja obračunana odpravnina je znašala 50.670 evrov in jo je prejel zaposleni na delovnem mestu urednik osrednjih oddaj. Pet uslužbencev je prejelo med 40 in 50 tisoč evri, devet med 30 in 40 tisoč evri, deset med 25 in 30 tisoč evri ter 26 med 15 in 25 tisoč evri. Šest uslužbencev je prejelo manj kot 15 tisoč evrov.
Skupaj je RTV v letu 2022 izplačala za 676 tisoč evrov več odpravnin, kot bi jih, če bi bile obračunane pravilno.
Računsko sodišče je od RTV zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora predstaviti načrte za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin z dejanskim stanjem ter za vzpostavitev evidentiranja kratkoročnih terjatev. Poleg tega mora izdelati analizo obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v organizacijskih enotah ter načrt za sistemizacijo delovnih mest. Ta mora odražati dejansko potrebna delovna mesta ter potrebe po morebitni večopravilnosti. Dodatni plačni razredi zaradi večopravilnosti na podlagi aneksov h kolektivnim pogodbam pa se bodo javnim uslužbencem prenehali določati in izplačevati.
RTVS zagotavlja, da bo v skladu z zakonskimi roki pripravila odzivno poročilo. Hkrati bo nemudoma začela izvajati dejavnosti za odpravo napak, ki so še ostale. RTVS je medtem poudarila, da bo v odzivnem poročilu podrobneje predstavila ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Prav tako bo v celoti upoštevala priporočila računskega sodišča. Zavod ob tem ostaja zavezan k izboljšanju poslovanja in zagotavljanju zakonitega, preglednega in odgovornega upravljanja, ki je v korist vseh zavezancev za plačilo rtv-prispevka, so izpostavili. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!