RTV Slovenija je preteklo leto zaključil s pozitivnim poslovnim izidom. Po besedah v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha je rezultat poslovanja pozitiven prvič po letu 2015. Zelo velik vpliv na poslovanje je imelo tudi zmanjšanje stroškov dela in padanje števila zaposlenih. Zadnji aneks h kolektivni pogodbi omogoča odhode zaposlenih tudi letos, vendar tega sedanje vodstvo ne bo izvajalo.
Radiotelevizija Slovenija je lansko leto zaključila pozitivno, kar se je po besedah v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha zgodilo prvič po šestih letih. Na pozitivno poslovanje so vplivali znižanje stroškov dela in prihodki iz tržnih dejavnosti, med negativnimi dejavniki pa sta nespremenjena višina rtv-prispevka in podražitev energentov.
Kot je na današnji novinarski konferenci dejal v. d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Grah Whatmough, je letno poročilo in zaključni račun za lansko leto v sredo na predlog vodstva zavoda sprejel nadzorni svet RTVS, rezultat poslovanja pa je prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96.000 evrov. Lansko leto je torej zavod zaključil s “pozitivno ničlo”, kar je po besedah v. d. generalnega direktorja odličen dosežek.
Zavod je imel lani 137,8 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj šest milijonov evrov več kot preteklo leto. Na to je po njegovih besedah vplivalo več dejavnikov. “Pohvalimo se lahko, da imamo že dve leti praktično rekordne poslovne prihodke, tako na segmentu rtv-prispevka kot tudi na segmentu tržnih dejavnosti,” je poudaril.
Zelo velik vpliv na poslovanje RTVS pa je imelo tudi zmanjšanje stroškov dela. V letih 2021 in 2022 se je namreč po njegovih besedah izvajala kadrovska sanacija iz naslova dveh aneksov h kolektivni pogodbi, trend padanja števila zaposlenih se je tako v zadnjih dveh letih kar precej intenziviral. Če so leto 2020 zaključili s skoraj 2250 zaposlenimi, jih je bilo zadnji dan lanskega leta 2126, je še dejal Grah Whatmough.
Natančnih podatkov o tem, koliko zaposlenih je bilo v zadnjih dveh letih odpuščenih iz poslovnih razlogov, Grah Whatmough nima, v lanskem letu pa jih je odšlo nekaj več kot 60. Tem je bilo izplačanih za nekaj več kot 1,1 milijona odpravnin, podatka, koliko je znašala najvišja, pa v. d. generalnega direktorja nima. Odpravnine so sicer nižje od predvidenih, saj so z aneksi h kolektivni pogodbi suspendirali določbe o višini odpravnin in so sedaj te omejene na deset povprečnih plač zaposlenega. Sredstva za njihovo izplačilo so sicer lani pridobili s prodajo delnic Eutelsata.
Zadnji aneks h kolektivni pogodbi omogoča odhode zaposlenih tudi letos, a sedanje vodstvo po njegovih besedah programa razreševanja presežnih delavcev ne bo izvajalo, pač pa bo to vprašanje za novo vodstvo s polnim mandatom. Tudi podatka, koliko zaposlenih bi lahko odšlo letos, nima, ocenjuje pa, da okrog 70. Na vprašanje, ali bo v tem primeru na RTVS ostalo dovolj zaposlenih za izvajanje zakonsko določenih obveznosti, je odgovoril, da “absolutno”.
Na poslovanje RTVS pa niso vplivali le pozitivni, ampak tudi negativni dejavniki, je še poudaril Grah Whatmough. Prvi je po njegovih besedah višina rtv-prispevka, ki je nespremenjena že od leta 2012, kljub temu pa ga uspejo vsako leto pobrati več, saj “bolj intenzivno izvršujejo to, kar zakon tako ali tako predvideva”. Če pa bi se višina rtv-prispevka uskladila z inflacijo, bi to na letni ravni prineslo 26 milijonov evrov več prihodkov, je še dejal.
Poleg dviga plač v javnem sektorju je po njegovih besedah negativen dejavnik, ki je vplival na poslovanje zavoda, tudi “dramatično visoka cena električne energije”. Razlika v stroških električne energije je po njegovih besedah skoraj pet milijonov evrov, zaradi povečanih odhodkov pa zavod ni prejel nobene pomoči države. Če bi jo, bi “namesto o pozitivni ničli lahko govorili o konkretnem dobičku”, je še dejal.
Kljub nekaterim napovedim v medijih sicer Grah Whatmough ni komentiral morebitne odločitve ustavnega sodišča glede novele zakona o RTVS. Ustavno sodišče ima namreč danes znova na mizi pobudo za oceno ustavnosti omenjene novele s predlogom za začasno zadržanje, ki jo je vložilo več vodilnih na zavodu s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.
Preberite še: Panika v vladi: s predlaganjem prič želijo preprečiti zadržanje zakona o RTVS
Po poročanju medijev ni mogoče predvideti, kakšna bo odločitev osmih ustavnih sodnikov, saj je bil iz zadeve izločen ustavni sodnik Rok Čeferin. A po navedbah nekaterih medijev naj bi bil izid bodisi izenačen bodisi bi se večina sodnikov na koncu lahko odločila za začasno zadržanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje