Menu ItemPred enim tednom je potekel rok, do katerega so morale občine, ki so bile avgusta poplavljene, upravi za zaščito in reševanje oddati zahtevke za povračilo avgustovskih intervencijskih stroškov. Uprava je na mizo dobila na kupe faktur, v katerih pa so bili, kot so ugotovili ob natančnem pregledu računov, tudi številni zahtevki za povračilo nenavadnih intervencijskih stroškov občin. Med njimi so se znašli računi za alkoholne pijače in cigarete, nekateri župani pa so želeli, da bi uprava plačala celo nakup novih zemljišč, na katerih bi občine zgradile nadomestna bivališča za poplavljene prebivalce. "Biti moramo zelo pozorni, da se ne bodo zgodile zlorabe," je za N1 opozoril generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.
Pred enim tednom je potekel rok, do katerega so morale občine, ki so bile avgusta poplavljene, upravi za zaščito in reševanje oddati zahtevke za povračilo avgustovskih intervencijskih stroškov.
V torek je na račun 5,5 milijona evrov prejela občina Prevalje, ki je upravi izstavila več kot 200 računov. Občina Črna na Koroškem je 4,9 milijona dobila danes, dobrih 21 milijonov je danes prejela tudi Mestna občina Slovenj Gradec, v petek, 13. oktobra, pa bo v celoti prejela izplačilo tudi občina Podvelka.
A med zahtevki občin za povračilo intervencijskih stroškov so se znašli tudi nakupi, ki tja nikakor ne spadajo: od alkoholnih pijač, po naših informacijah celo cigaret, pa do nakupa novih zemljišč. “V lokalnih skupnostih je od 10 do 15 odstotkov računov, ki so ali administrativno netočni, ali jim manjkajo določene listine in dobavnice, ali pa od občine pričakujemo obrazložitev, da se razčisti, ali je strošek res upravičen ali ne,” je za N1 povedal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.
Kaj torej država lahko povrne in o katerih zahtevah občin po besedah Behina “ne bo niti razpravljala”?
Med intervencijske stroške, ki jih občine lahko uveljavljajo, spadajo denimo začasne nastanitve. Občine so namreč morale za vse, ki jim je avgustovska povodenj domove uničila toliko, da v njih ni bilo več mogoče varno bivati, zagotoviti prostor, v katerem bodo lahko začasno bivali.
“To velja tako za prebivalce stanovanjskih hiš kot tudi za ljudi, ki so bili v času poplav v avtokampih in so jih občine morale umakniti na varno, na primer v apartmaje. Ne moremo pa med intervencijske stroške šteti tudi nakupa novih zemljišč, na katerih bi občina gradila nadomestne stavbe za poplavljene prebivalce, ali pa komunalno opremljanje novih zemljišč. Nekatere občine namreč želijo, da jim uprava prizna tudi to,” je pojasnil Behin.
Med intervencijske stroške lahko uprava šteje zgolj stroške, ki so nastali neposredno zaradi poplav. “To, da ljudi umaknemo na varno, je upravičen strošek in je del intervencije. Ko pa se pogovarjamo o bolj primernem in varnem bivanju v prihodnje, pa gre že za sanacijo,” je ponazoril.
“Biti moramo zelo pozorni, da se ne bodo zgodile zlorabe”
Uprava bo občinam povrnila tudi stroške, ki so nastali zaradi najema gradbene mehanizacije in strokovnjakov, ki so odločali, ali in kako se lotiti sanacije zemeljskih plazov, sem spada še vzpostavitev prevoznosti cest in oskrbe s pitno vodo. Tudi računi za nakup lopat in škornjev, ki jih občine izstavljajo, niso sporni.
“Če so to opremo seveda kupile za prostovoljce in ostale službe, ki so bile v času intervencije na terenu. Absolutno pa med intervencijske stroške, ki jih lahko prijavijo občine, ne spadajo stroški sil zaščite, reševanja in pomoči. Prijavljale so refundacijo osebnih dohodkov, goriva, pa hrano, čiščenje opreme in nadomestitev poškodovane oziroma uničene opreme, za kar je vlada že v sredini septembra določila, da bo povrnila sredstva v skupni višini do 11,4 milijona evrov,” je dejal Behin.
Tovrstne stroške zato prijavljajo gasilska in jamarska društva, poklicni gasilci ali pa gorskoreševalne zveze, ne morejo pa biti upravičen strošek občine, je opozoril. Povedano drugače: gasilci so tisti, ki imajo opremo, jo uporabljajo in jo eventualno tudi uničijo.
“Malo nelogično je, da bi zaščitno opremo za gašenje kupovala občina in zanjo zdaj zahtevala povrnitev stroškov, saj je to v domeni gasilskega društva, ki je enako storilo že prek gasilske zveze,” je ponazoril Behin. Enako sporno je, da so občine upravi izstavile celo račune za gasilska vozila in priklopnike, “češ da so bile kupec one”. To bi namreč pomenilo, da bi bilo dvojno kupovanje oziroma dvojno izplačevanje stroškov.
“Biti moramo zelo pozorni, da se ne bodo zgodile zlorabe,” je jasen Behin. Preverjali bodo, kdo je uporabljal katero opremo in kdo je na koncu izstavil račun, pod drobnogled bodo vzeli tudi zahteve za nadomestitev uničene gasilske opreme. “Preverili bomo, ali je gasilsko društvo, ki zdaj zahteva nadomestitev opreme, pred poplavami z njo sploh razpolagalo. Težko namreč nadomestimo nekaj, kar ni obstajalo,” je namignil.
“Nakupa alkoholnih pijač država res ne more kriti”
Neupravičene ali nepopolne zahtevke uprava zdaj daje “na stran” in jih bo urejala ter natančno preverjala na koncu.
Ne želijo si namreč, da bi zaradi teh stala vsa izplačila, občine pa bi denar, ki ga krvavo potrebujejo, prejele kasneje. “Ključno je, da sredstva občine dobijo čim prej in da poplačajo izvajalce, ki so zaradi tako visokih zneskov tudi sami v zelo težki likvidnostni situaciji,” je poudaril Behin.
Na vprašanje, ali bi lahko šlo za poskuse namenske zlorabe javnega denarja, je odgovoril, da se v času intervencij in kaosa lahko zgodi marsikaj, tudi to, da občina račun izstavi napačnemu naslovniku.
“Dejstvo pa je, da mi izplačujemo na podlagi verodostojnih listin, tudi vsi ustrezni postopki morajo biti izpeljani. In ko govorimo o legalnosti in nelegalnosti stroškov, moramo imeti v mislih, da se oprema ne nabavlja prek neprimernih postopkov in da se ne kupujejo stvari, ki niso primerne ali pa niso bile uporabljene na intervenciji. Denarja za nakup alkoholnih pijač država res ne more povrniti, in to so stvari, o katerih se ne razpravlja,” je jasen Behin. Celotno izjavo si lahko ogledate na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje