Nepopisna gneča v gorah: "Prihajajo ljudje, ki mislijo, da je to hostel"

Pred dnevi je fotografija s Triglava sprožila na stotine odzivov in komentarjev med slovenskimi uporabniki družbenega omrežja Facebook. Od "Ne, hvala, v takšni gneči pa ne", pa do kazanja s prstom na tujce, ki da bi jim za obisk slovenskih gora morali zaračunati takso, in na Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ki da takšne prizore tolerira, ker se boji upada turistov v gorah.

A takšni prizori niso nič novega. "Predvsem avgusta in v začetku septembra že tradicionalno obiskujejo Triglav domači obiskovalci, zato lahko še posebej čez vikende pride do takšnega obiska in takšnega stanja," je navedel generalni sekretar planinske zveze Damjan Omerzu.

Da je takšnim prizorom priča pogosto, še posebej ob lepem vremenu, je v pogovoru za N1 povedal tudi Urh, zaposleni na Triglavskem domu na Kredarici. Tam dela že pet zaporednih sezon, stanje pa je podobno že leta.

"Težko je preprečiti, da se ljudje postavijo v kolono. Na teh vrhovih, kjer so kakšni grebeni, se enostavno naredijo vrste," pa pojasnil tudi predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar, rekoč da so podobne fotografije nastale tudi na drugih bolj znanih gorah, denimo Mont Everestu ali Mont Blancu.

"Vsako leto je več ljudi"

Po njegovi oceni so najbolj oblegani cilji v slovenskih gorah že zelo obremenjeni – če ne preobremenjeni. Pri tem tako on kot Omerzu kot glavni faktor navajata Triglav in njegovo okolico, v Kamniško-Savinskih Alpah pa Dolinar izpostavlja predvsem Veliko planino.

Za to, da je v slovenskih gorah vse več ljudi, Dolinar vidi dva razloga. Prvi je, da so se domačim gornikom pridružili tuji turisti, drugi pa, da zaradi vse višjih temperatur poleti olajšanje vedno bolj iščemo na višjih – in zato hladnejših – destinacijah.

Podobno meni generalni sekretar PZS, kjer v gorah zaznavajo daljšo sezono in več obiska tudi zunaj glavne sezone ali v zimskem času. "Dejstvo je tudi, da je gorski turizem paradna panoga slovenskega turizma in s tem prihaja tudi več obiskovalcev iz tujine," pravi Omerzu. Obiska je v zadnjem času po njegovi oceni res več kot pred desetletjem, gore pa so že postale turistična destinacija.

"Vsako leto je več ljudi," je dejal tudi Urh, ki v primerjavi z obdobjem izpred petih let pa do letos opaža veliko razliko. Medtem ko so bili na koči še lani polni konci tedna, od ponedeljka do četrtka pa je bilo ljudi malo manj, so letos vse dni v tednu konstantno polni.

Izlete na Triglav zadnje čase izvaja ogromno turističnih agencij: "Zdi se mi, da to zdaj ni več planinstvo, ampak je bolj kot ne turizem," je situacijo opisal Urh – iz tujine, najpogosteje Češke, Poljske ali Slovaške, prihajajo velike skupine s po okoli 30, včasih pa tudi 50 ljudmi.

Kapacitet zmanjkuje, predvsem za Slovence

Množični obisk gora s seboj zagotovo prinese določena tveganja in nevarnosti, je razložil Omerzu. Pri tem navaja varnostni vidik, na primer proženje kamenja; vpliv na naravo, pri čemer je problematična predvsem erozija na planinskih poteh; ne nazadnje pa je več obiskovalcev v visokogorju izziv tudi z vidika čiščenja odpadnih voda, odvoza odpadkov in porabe – na območju Triglavskega narodnega parka omejenih – zalog vode in elektrike v planinskih kočah.

Prav iz slednjega razloga so bili na kredariški koči prisiljeni nekoliko zmanjšati kapaciteto: "Za nas je preveč: porabi se nam več vode, elektrike, na ponudbi, praktično na vsem se vidi," je pojasnil Urh.

Po njegovih besedah vse več tujih turistov pomeni tudi, da do prenočišča pod Triglavom težje pridejo slovenski pohodniki. Velike skupine namreč sobe rezervirajo že mesece vnaprej, zaradi česar zmanjka prostora za druge; včasih morajo Slovence tudi zavrniti, saj v koči preprosto ni več kapacitet.

Povpraševanje je v zadnjih letih dvignilo tudi cene nočitev in ponudbe na Kredarici. Tujci so z visokimi cenami po njegovih besedah že sprijaznjeni, medtem ko Urh od Slovencev pogosto sliši kakšen "Uf, imate pa drago".

"Prihajajo ljudje, ki mislijo, da je to hostel"

Ne le, da je vse več ljudi, ti – vsaj na Kredarici – tudi zahtevajo vedno več. Če so planinci pretekla leta brez težav sprejeli informacijo, da tam ni vode za prhanje, pa sedaj ni več tako, saj, tako Urh, vse pogosteje sprašujejo za prhe in kako to, da jih ni.

"Res prihajajo ljudje, ki mislijo, da je to hostel. In tudi na mail velikokrat pišejo, da bi radi spali tukaj v našem hostlu. Zadnjič me je en gost vprašal, kako je že tista restavracija na drugi strani Triglava," je svoje izkušnje, ki se mu včasih zdijo že "absurdne", opisal zaposleni na koči.

Nemalokrat se dogaja celo, da kdo na Triglav pride samo zato, "da bi se napil".

Še en vidik, ki ga ob vse večji gneči izpostavlja, je obilica smeti, ki jo nekateri pustijo za seboj. Nenapisano pravilo v gorah je, da vse odpadke, ki jih med potjo narediš, odneseš s seboj v dolino. "Tule pa nam puščajo vse, od bioloških odpadkov do plastike, imeli smo že vse od a do ž."

Omejevanja števila obiskovalcev ni na vidiku. Kaj je rešitev?

Čeprav je pri nas poleti v gorah res "ogromno ljudi", pa po Dolinarjevem mnenju še "nismo tako daleč", da bi začeli razmišljati o ukrepih, kot je omejevanje obiskovalcev – takšno ureditev imajo od leta 2019 na Mont Blancu, najvišji gori v Alpah.

Podobno se pri nas ne zdi verjetno, meni predsednik GRZS, saj je omejevanje ljudi res hud poseg, konkretne korake pa je težko uvesti.

S tem se strinja tudi Urh: "Ne moremo ljudi kar dol obračati," je dejal in pojasnil, da so, ker so locirani na takšni nadmorski višini, po pravilih PZS dolžni sprejeti vse goste, dokler jim to omogočajo nastanitvene kapacitete. Čeprav imajo podobno željo – po manj ljudeh in bolj spoštljivem odnosu – tudi na drugih planinskih kočah pod Triglavom, so pred gnečo tako bolj kot ne nemočni.

"V Planinski zvezi Slovenije zagovarjamo prost dostop do gora in smo do takšnih administrativnih ukrepov zadržani," je Omerzu zapisal za N1, dodal pa, da je treba obisk usmerjati in ga razpršiti na različna območja.

Že zdaj si po njegovi oceni zaradi želje po miru marsikdo izbere manj obljudene cilje in vrhove.

Da je takšnih, "kjer lahko vsak še zmeraj najde tisto pravo izkušnjo v naravi" in "kjer ni preveč ljudi", v Sloveniji polno, je sklenil tudi Dolinar in dodal, da je treba ljudi spodbuditi, da gore obiščejo tudi med tednom in ne le med koncem tedna ter se tako izognejo največji gneči.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Slovenija je lepše delala z biseri kot Hrvaška