Nevladniki pozivajo k pridružitvi tožbi proti Izraelu, vladajoči oklevajo

Štirinajst nevladnih organizacij je pripravilo peticijo, v kateri pozivajo vlado, naj se Slovenija nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. "Zgolj izražanje obžalovanja in zgroženosti, ko gre za genocid, ni več dovolj," so zapisali nevladniki.

V pozivu, ki so ga naslovili na predsednika vlade Roberta Goloba in na zunanjo ministrico Tanjo Fajon, so med drugim izpostavili, da bo Slovenija decembra letos ponovno predsedovala Varnostnemu svetu Združenih narodov. In dodali: "Svojo načelnost, ki jo je poudarjala med prvim predsedovanjem, lahko dokaže tako, da svoje besede podkrepi z dejanskimi ukrepi in se pridruži tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem."

V peticiji so tudi poudarili, da je število ubitih v izraelskih napadih na Gazo preseglo 60.000. Napadi se nadaljujejo iz dneva v dan, humanitarni katastrofi pa ni videti konca.

Peticijo je podpisalo okoli pet tisoč državljank in državljanov

"Naš sodobni svet prizadevanj za spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi je v veliki meri zgrajen na zavezanosti obljubi ’Nikoli več’. Ti dve besedi sta v zadnjem letu in pol zaradi neukrepanja večine držav in ohromelosti mednarodne skupnosti ob izraelskem izvrševanju najhujših hudodelstev, kar jih pozna človeštvo, močno zamajani," je na novinarski konferenci ob predstavitvi peticije dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Ob tem je vladajoče pozvala, naj izpolnijo svoje obljube o podpori mednarodnemu pravu in o tem, da bodo storili vse, da se zagotovi tudi kaznovanost za najhujša hudodelstva.

Peticijo je doslej podpisalo okoli pet tisoč državljank in državljanov, nevladne organizacije pa so ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) in kabinet predsednika vlade zaprosile, da bi v četrtek, 15. maja, torej na dan spomina na nakbo (beseda označuje nasilje in preganjanje Palestincev ob ustanovitvi Izraela leta 1948), peticijo predale neposredno zunanji ministrici Tanji Fajon in premierju Robertu Golobu. Kot so nam dejali v Amnesty International Slovenije, odgovora še niso dobili.

Da naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu, se je sicer že v začetku lanskega leta zavzelo Gibanje za pravice Palestincev, prav tako je vlado k takšni odločitvi v ustnih poslanskih vprašanjih in pisnih pobudah doslej večkrat pozvala najmanjša koalicijska stranka Levica.

"Slovenija bo odločitev sprejela premišljeno"

Bodo torej vladi predlagali, da naša država pristopi k tožbi Južne Afrike, smo vprašali MZEZ. Odgovorili so nam, da Slovenija odločitve o pridružitvi tožbi še ni sprejela in da ima za to čas do 28. januarja prihodnje leto, ko naj bi Izrael predložil svoj protimemorandum. "Zaradi kompleksnosti primera, občutljivega političnega ozadja in pomembnosti ustrezne pravne argumentacije bo Slovenija odločitev sprejela premišljeno in na podlagi poglobljene pravne analize. Želimo biti prepričani, da bo naša morebitna pridružitev postopku prispevala k želenemu izidu, ne pa kontraproduktivno politizirala zadeve," so navedli na zunanjem ministrstvu.

Ob tem so poudarili, da obravnava primera ni odvisna od števila držav, ki se ji pridružijo, ter da se bo "z vsako novo pridružitvijo tožbi postopek podaljšal in bomo vedno dlje od epiloga". Po besedah MZEZ je treba upoštevati tudi to, da je Slovenija do konca leta nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer ima na voljo nekatere mehanizme.

Na zunanjem ministrstvu so še izpostavili, da je Slovenija v zadnjem obdobju dejavno sodelovala v dveh pomembnih postopkih pred Meddržavnim sodiščem, ki se nanašata na položaj na zasedenih palestinskih ozemljih in kjer gre za obravnavo vprašanj, ki so ključna tudi za primer Južna Afrika proti Izraelu. "V postopku za izdajo svetovalnega mnenja glede politik in praks Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, je Slovenija poudarila obveznost Izraela, da zagotovi dostavo humanitarne pomoči, podprla je ugotovitev, da je izraelska okupacija nezakonita, ter posebej poudarila pomen pravice Palestincev do samoodločbe."

Naša država pa je bila po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve tudi med vodilnimi državami, ki so pripravile resolucijo Generalne skupščine ZN, s katero so ICJ zaprosile za svetovalno mnenje o obveznostih Izraela v povezavi z dejavnostmi Združenih narodov, drugih mednarodnih organizacij in tretjih držav na zasedenih ozemljih. V tem primeru Slovenija tudi sodeluje v postopku pred sodiščem, njegovo odločitev pa pričakujejo do poletja. "Slovenija v postopku zagovarja stališče, da je obveznost Izraela zagotoviti delovanje organizacij in predstavništev, ki omogočajo oskrbo civilnega prebivalstva na okupiranem palestinskem ozemlju s potrebščinami, ki so bistvene za preživetje prebivalstva, ter neovirano zagotavljanje osnovnih storitev in humanitarne ter razvojne pomoči," so zapisali na MZEZ.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je sicer v ponedeljkovi oddaji Marcel na TV Slovenija večkrat izpostavila, da bi sama, če bi danes morala svetovati, predsedniku vlade svetovala, da se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike, a da o tem odloča vlada.

Ima torej do takšne odločitve zadržke premier Golob, smo vprašali kabinet predsednika vlade. Odgovorili so nam, da si Slovenija prizadeva za mir, spoštovanje človekovih pravic in dosledno uveljavljanje mednarodnega prava ter da tudi pri vprašanju Palestine in razmer v Gazi ostajajo zavezani tem vrednotam. Hkrati pa so navedli, da slovenska stališča in politične pobude vedno temeljijo na usklajevanju s podobno mislečimi državami, ki si prizadevajo za skupne in premišljene odzive. "Prepričani smo, da je prav sodelovanje in skupno delovanje tisto, kar lahko prinese verodostojne in trajne rešitve. Enostranske poteze, naj bodo še tako dobronamerne, namreč pogosto ne prinesejo želenega učinka – še zlasti ne za prebivalce Gaze, ki najbolj potrebujejo učinkovito pomoč in zaščito." Ob tem so v Golobovem kabinetu izpostavili, da bo naslednje srečanje "voditeljev podobno mislečih držav" potekalo že ta petek v Tirani, ob robu evropske politične skupnosti. Kaj naj bi bila osrednja tema tega srečanja, niso razkrili, po neuradnih informacijah pa naj bi na njem sodelovali voditelji Irske, Španije, Slovenije, Norveške, Islandije ...

Vendar pa ob besedah Golobovega kabineta o slovenskem usklajevanju stališč s podobno mislečimi državami spomnimo, da sta se Španija in Irska, ki sta tako kot Slovenija lani priznali državo Palestino, tožbi Južne Afrike proti Izraelu že pridružili. Takšno potezo je napovedala še ena članica EU, Belgija, ki pa vloge formalno še ni vložila. Vseh držav, ki so doslej pristopile k tožbi Južne Afrike, je sicer dvanajst, poleg omenjenih še Kolumbija, Libija, Mehika, Palestina, Turčija, Čile, Maldivi, Bolivija, Kuba in Belize. Nikaragva je vlogo vložila, a jo je pred dobrim mesecem umaknila.

Iz premierjevega kabineta so nam sicer poslali obsežen seznam "podpornih aktivnosti Slovenije Palestini". Izpostavili so, da se je vlada pod vodstvom premierja Goloba vse od začetka vojne v Gazi dosledno in odločno zavzemala za takojšnjo prekinitev ognja, izpustitev talcev, takojšen dostop do humanitarne pomoči ter za vzpostavitev trajne rešitve konflikta v obliki dveh držav – Izraela in Palestine. "Poleg političnih prizadevanj je Slovenija izkazala tako finančno kot humanitarno podporo civilnemu prebivalstvu. Slednje je počela prvenstveno skozi sistem agencij OZN s poudarkom na organizaciji UNRWA, ki skrbi za palestinske begunce po regiji Bližnjega vzhoda," so med drugim poudarili v Golobovem kabinetu.