Neznanci na partizanski spomenik v Dražgošah narisali kljukasti križ

Domačini v Dražgošah so v nedeljo na plošči kostnice tamkajšnjega spomenika opazili kljukasti križ, ki so ga že uspeli delno očistiti, zadevo pa so prijavili policiji, je za STA povedala predsednica Krajevne skupnosti Dražgoše - Rudno Marjeta Demšar. "Gre za grobo skrunitev spomenika, dejanje je vsega obsojanja vredno," je dodala.

"Upamo, da bo policija zadevo tokrat raziskala," je dodala Demšar. To namreč ni prva takšna skrunitev spomenika, je dejala. Na Policijski upravi Kranj so za STA potrdili, da so prejeli prijavo.

Kot so kasneje sporočili s Policijske uprave Kranj, so bili škofjeloški policisti v nedeljo nekaj čez 21. uro obveščeni o skrunitvi spomenika zgodovinskega pomena na območju Dražgoš. Policisti so opravili ogled in o dejanju ter storilcu intenzivno zbirajo obvestila in vodijo postopek v smeri suma izvršitve kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper javni red in mir.

Levica: To ni mladostniški vandalizem ali izražanje menja

Skrunitev partizanskega spomenika v Dražgošah so najostreje obsodili v stranki Levica in zahtevali kazenski pregon storilcev.

V Levici so zapisali, da gre za zavestno provokacijo in poveličevanje ideologije, ki je prinesla smrt, razdejanje in trpljenje milijonom ljudi po svetu, tudi v Sloveniji. Po njihovem mnenju takšna dejanja niso "mladostniški vandalizem" ali "izražanje mnenja", temveč odkrito širjenje nacističnih simbolov in sovraštva.

"Dražgoše so simbol upora proti fašizmu in nacizmu. So kraj poguma, solidarnosti in žrtve. Skrunitev spomenika ni napad le na kamen, je napad na temeljne vrednote, na zgodovinski spomin in na dostojanstvo vseh, ki so se uprli okupatorju," so poudarili.

Na dogodek se je na družbenem omrežju Facebook odzvala tudi ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko, in zapisala, da se simpatizerji nacistične ideologije ne skrivajo več. "Zavržen simbol sovraštva in sistematičnega ubijanja je oskrunil spomenik v Dražgošah. Dražgošah, ki so mesto kolektivnega spomina, simbol poguma in tragedije 2. svetovne vojne. Njenih civilnih žrtev, partizanskega boja in nacističnih zločinov," je zapisala Vrečko.

Ob tem je opozorila, da so se nacistični simboli v zadnjem času pojavili tudi drugod, med drugim na ministrstvu za kulturo in v Kopru. Svastiko je označila za "enega najbolj grozljivih simbolov v zgodovini človeštva", saj da pooseblja ideologijo sovraštva, genocida, rasizma, homofobije, razčlovečenja, uničenja za naciste nevrednih narodov, veroizpovedi, jezikov in drugačnih političnih prepričanj.

V Levici so dodali, da so v podobnih primerih že vložili kazenske ovadbe zaradi poveličevanja nacizma in spodbujanja sovraštva ter da bodo to storili znova, če pristojni organi ne bodo ukrepali. "Pričakujemo hitro in odločno ukrepanje pristojnih."

Ministrica Vrečko je poudarila, da takšna dejanja ne smejo imeti mesta v družbi. Po njenem mnenju ne gre zgolj za vandalizem, temveč za sovražno dejanje – ne le proti spominu padlim in žrtvam nacističnega nasilja, temveč tudi nam samim. "Proti slovenskemu boju za jezik, kulturo in naš obstanek. Proti človeškemu dostojanstvu. Proti slovenski državi in zato je to dejanje, ki ga moramo kot družba najostreje obsoditi. Nikoli več," je še zapisala Vrečko.

Ministrstvo: Neonacistične skupine vedo, da jih bo desna politika zaščitila

Kazenski pregon storilcev so medtem zahtevali tudi na kulturnem ministrstvu. "Pričakujemo jasno sporočilo, da v Sloveniji ni prostora za širjenje sovraštva, poveličevanje nacizma ali relativizacijo zgodovinskih zločinov," so zapisali v izjavi za javnost.

Kot so dodali, je skrunitev partizanskega spomenika v Dražgošah zavestno poveličevanje nacistične ideologije ter nedopusten napad na kulturno dediščino, zgodovinski spomin in temeljne vrednote Republike Slovenije. "Nacistični simboli niso zgolj vandalizem, so simboli nacistične ideologije, odgovorne za množične zločine, razčlovečenje in uničenje celotnih skupnosti."

Državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan je na novinarski konferenci spomnil, da smo bili v minulih mesecih priča več podobnim izrisom kljukastih križev, zato tu ne gre več samo za najstniško igranje s simboli, temveč lahko sklepamo, da gre za širši pojav.

Dodal je, da so se kljukasti križi v javnosti začeli množično pojavljati ne le zato, ker se te neonacistične skupine počutijo varne, ker država ne ukrepa, temveč tudi zato, ker vedo, da ji bo desna politika zaščitila.

Dražgoška bitka

Spomenik v Dražgošah je postavljen v spomin na dražgoško bitko. Odvijala se je med 9. in 11. januarjem 1942, v njej se je Cankarjev bataljon spopadel z Nemci, bila pa je to ena večjih bitk med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Prvi velik upor na naših tleh skupaj z borbo v Rovtu nad Selško dolino in množično decembrsko poljansko vstajo predstavlja pomembno trilogijo bojev, saj je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske, so večkrat poudarili organizatorji vsakoletnih spominskih slovesnosti v Dražgošah.

Partizani so se po bitki in ob izgubi devetih tovarišev umaknili na Jelovico, Nemci pa so v odgovor pobili 41 domačinov, požgali vas ter jo v januarju in februarju 1942 popolnoma porušili. V kostnici, na plošči katere se je tokrat pojavil kljukasti križ, so posmrtni ostanki ubitih partizanov in domačinov.