Menu Item
Nekdanja direktorica NIJZ Nina Pirnat je pred preiskovalno komisijo o nabavi zaščitne opreme pojasnila, kako je deloval inštitut pred razglasitvijo epidemije koronavirusa. Poudarila je, da NIJZ ni pristojen za nabavo opreme, ampak je to v pristojnosti ministrstva za zdravje. Nekdanji pristojni minister Aleš Šabeder vabila na zaslišanje ni prevzel.
Preiskovalna komisija o nabavi zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja koronavirusa, ki jo je sklicala koalicija, je zaslišala nekdanjo direktorico Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nino Pirnat.
O pojavu koronavirusa je bil NIJZ obveščen 31. decembra 2019, z intenzivnimi objavami pa so na inštitutu začeli 10. januarja. Odvili so se številni sestanki z vsemi deležniki, relevantnimi za obvladovanje epidemije, se obdobja pred razglasitvijo epidemije spominja Pirnat. Naloga NIJZ v tem času je bila obveščanje o bolezni, pripravili so več kot sto priporočil. Prebivalstvo so seznanjali s preprečevanjem prenosa kapljičnih okužb. Pirnat je spomnila, da so pred koronavirusom razsajale ošpice, še pred tem pa se je širila gripa. Zato so v tem času priporočila glede kapljičnih okužb ostajala podobna.
29. januarja so na NIJZ spisali dokument o zaščitni opremi, 6. februarja pa so predlagali spremembo zakona o nalezljivih boleznih in pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni. Slednji namreč ni dopuščal poročanja o koronavirusu. Pravilnik je bil nato ustrezno spremenjen, zakon pa ne. 21. februarja so nato objavili dokument o načrtovanju potrebnih količin osebne varovalne opreme.
Nino Pirnat je vlada z mesta direktorice NIJZ razrešila 19. marca 2020, šest dni po tem, ko je bila v državnem zboru potrjena vlada Janeza Janše. Vodenje inštituta je 20. marca prevzel Ivan Eržen, 30. marca pa je bil na mesto direktorja imenovan Milan Krek.
Na začetek epidemije vplivala razglasitev pandemije
Epidemijo je Slovenija razglasila 12. marca, osem dni po tem, ko je bil potrjen prvi primer okužbe. Zakaj ravno takrat?
Pirnat je odgovorila, da se epidemijo razglasi, ko pojavljanje neke bolezni preseže pričakovanja ali ko primerov ni več mogoče obvladati. Polovica primerov, ki so bili potrjeni 12. marca, je bilo sekundarnih, izvora nekaterih okužb ni bilo več mogoče ugotoviti. Na razglasitev epidemije pa je bistveno vplivalo tudi to, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dan pred tem razglasila pandemijo koronavirusa. S tem se je začela takratna druga faza obvladovanja koronavirusa, predviden je bil začetek socialnega distanciranja, je postopanje pojasnila Pirnat. O razglasitvi epidemije so v času pred tem pogosto razpravljali, tudi na svetu za nacionalno varnost in na ministrstvu za zdravje, je povedala.
Je bil NIJZ seznanjen z zalogo zaščitne opreme?
“Ne,” je bila jasna nekdanja direktorica. Pojasnila je, da je NIJZ terciarna zdravstvena ustanova, ki se ukvarja s spremljanjem bolezni, pripravo poročil ter vodi lastne ambulante in lastno zalogo opreme. Upravljalec sistema pa je ministrstvo za zdravje. Na inštitutu sicer opažajo, da izvajalci zdravstvenih storitev pogosto mešajo pristojnosti NIJZ in ministrstva.
Dodala je, da so na NIJZ že ob pojavu ošpic, ki so bile v tistem času tako množične, da so bili tik pred razglasitvijo epidemije, opozorili, da je treba količino zalog osebne varovalne opreme popolniti.
Na vprašanje, ali so bili seznanjeni s skrbmi, da je opreme premalo, je Pirnat odgovorila, da so bili seznanjeni s tem, da izvajalci ne vedo, katero opremo bi uporabljali. Dejala je še, da so predvidevali, da bi z načrtovanjem ustreznih zalog lahko nastale težave, zato so 21. februarja objavili dokument, ki odgovarja na to, katero opremo uporabljati.
Nepravilno nošenje mask lahko prispeva k širjenju virusa
Sprva je NIJZ za preprečevanje širjenja koronavirusa svetoval higieno kašlja in rok, vzdrževanje osebne razdalje in da osebe z okužbo dihal ostajajo doma. Pomen mask za zdravstveno osebje se je poudarjal že od konca januarja, je dejala Pirnat. Zaščitnih mask za splošno javnost pa sprva niso svetovali, saj tega niso podpirala priporočila WHO in CDC.
“Določene študije so dokazovale, da lahko nepravilno nošenje mask pripomore k širjenju virusa,” je povedala. “Tudi danes je v javnosti mogoče videti nepravilno uporabo mask,” je dejala. Poudarila je, da nošenje maske pod nosom, odlaganje maske na mizo ali nošenje v žepu predstavlja možnost za prenos okužbe.
“Pomanjkanje sredstev je rak rana”
Predsedujoča komisiji Suzana Lep Šimenko (SDS) je Pirnat spomnila na zunanjo oceno slovenskega zdravstvenega sistema, ki jo je leta 2017 opravil WHO. Kot ena izmed večjih pomanjkljivosti je bilo izpostavljena komunikacija. Pirnat je dejala, da je študija izpostavila predvsem težave v medresorskem sodelovanju.
Na navedbo Lep Šimenko, da je najslabšo oceno dobil elektronski sistem za poročanje v realnem času, je Pirnat odgovorila, da je pomanjkanje sredstev rak rana – ne samo na NIJZ, ampak povsod v zdravstvu. Z odmerjenimi sredstvi pa je NIJZ, tako Pirnat, naredil največ kar lahko.
Na očitke, da je NIJZ komuniciral s papirnatimi obrazci, je odgovorila, da NIJZ od leta 1989 uporablja elektronski sistem, ki pa ni povezan z ostalimi deležniki. Na težave, tako glede financiranja kot samih rešitev, so pogosto opozarjali tudi ministrstvo za zdravje. Leta 2015 je bil nato vzpostavljen sistem eZdravje, ki pa ne omogoča poročanja o nalezljivih boleznih.
Robert Pavšič je navedel poročanje medijev, da je Janša 13. marca vzpostavil krizni štab mimo zakona o zaščiti in reševanju. Ta štab je nato postal vozlišče za vso dogajanje okoli epidemije. Pirnat je na to dejala, da je omenjeni štab prevzel vse funkcije, ki naj bi pripadale drugim institucijam. Takrat je bila imenovana tudi strokovna skupina, katere vodenje je prevzela Bojana Beović.
Obisk policista in vojaka ni bil napovedan
Poslanec LMŠ Pavšič je nekdanjo direktorico NIJZ povprašal še o obisku policista in vojaka na inštitutu kmalu po tem, ko je zaprisegla vlada. Pirnat je pojasnila, da obisk ni bil vnaprej napovedan. O tem jo je obvestila predstojnica centra za nalezljive bolezni, ki je obvestila še pravno službo.
Tovrstni obiski niso običajni, je dejala nekdanja direktorica NIJZ. Pojasnila je, da dostop do centra za nalezljive bolezni ni omogočen komur koli, saj se tam hranijo občutljivi osebni podatki. Dejala je, da teh podatkov policistu in vojaku niso posredovali. Pogovor je tekel okoli načina komunikacije. O prekoračitvi pooblastil ni obvestila nikogar.
Poslanci so danes želeli zaslišati še nekdanjega zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ki pa vabila ni prevzel. Zato so sklenili, da bo nekdanjega ministra poskušal poiskati in mu vabilo vročiti detektiv.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje