Menu Item
Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je danes premierju Robertu Golobu predstavil 57 priporočil. Kakšna so, kdo bo vladi gledal pod prste in kaj bodo naredili, če katerega od ključnih priporočil vlada ne bo upoštevala? Tudi o tem je v oddaji N1 STUDIO spregovorila predsednica strateškega sveta in direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač.
Z današnjim dnem je delo zaključil strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki ga je ustanovil predsednik vlade Robert Golob. Po štirih mesecih dela so predstavili 57 priporočil na 20 straneh.
Ali imajo Golobova zagotovila, da bodo priporočila uresničena, kdo bo vladi pri tem gledal pod prste, je koalicija na tem področju dejansko že kaj izboljšala ali ji je morda kje tudi spodletelo? Tudi o tem je v oddaji N1 STUDIO spregovorila predsednica strateškega sveta in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Po njenih besedah se člani pri sestavljanju priporočil niso vedno strinjali. “Smo se pa že na začetku zmenili, da nismo moralna komisija – niti vzporedno ministrstvo,” je pojasnila. Predsednik vlade se je z marsikaterim priporočilom strinjal. Katera priporočila pa so po njenem mnenju ključna?
Pri pripravi priporočil je sodelovalo 40 strokovnjakov in organizacij, nanašajo pa se na področja šolstva, preventive, spleta, medijev in kaznovalno-pravnega odziva. Na področju šolstva so v svetu razpravljali tudi v luči nedavnih strelskih pohodov v Beogradu. Kakšni so konkretni predlogi šolskemu ministrstvu in katere predloge lahko država sprejme takoj?
Definicija sovražnega govora je bila precej trd oreh, je v studiu priznala Nika Kovač.
“Je pa Svet Evrope pred časom pripravil obrazložitev, kaj pravzaprav je sovražni govor – in sega na dve različni področji; sovražni govor, ki širi sovraštvo nad marginaliziranimi skupinami, in tistega, ki je širši od tega,” je pojasnila. Priporočila so sicer nezavezujoča in premier ter ministrstva bodo sami presodili, katera bodo upoštevali. Kaj pa se bo zgodilo, če katerega od ključnih priporočil vlada ne bo upoštevala?
Po besedah Nike Kovač je v Sloveniji največji problem to, da je sovražni govor v družbi sprejemljiv. “Do neke stopnje se je normaliziral, tarča sovražnega govora so izjemno pogosto ranljive skupine,” je ocenila in dodala, da opaža velik napredek pri vladni komunikaciji. Kaj pa pogreša?
O boju proti sovražnemu govoru smo pisali tudi v rubriki Poglobljeno. V okviru članka Kako razredčiti internetno greznico? smo se pogovarjali s švedsko novinarko Mino Dennert, ki je našla recept za spodbujanje kakovostne razprave na družbenih omrežjih, ki ga uporabljajo že v 18 državah. Algoritme, ki ljubijo sovraštvo, je mogoče pretentati, da bodo pomagali pri širjenju strpnosti.
Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje