Ministrstvo za notranje zadeve se je odzvalo na očitke glede vračanja prosilcev za mednarodno zaščito v druge države. Poudarjajo, da so po mehanizmu dublinske uredbe na Hrvaško letos predali zgolj osem prosilcev za mednarodno zaščito, zato zavračajo namigovanja, da slovenski organi sistematično izvajajo predaje na Hrvaško.
Eden od ukrepov notranje ministrice Tatjane Bobnar so bile nove usmeritve policiji, iz katerih izhaja, da mora ta dosledno izvajati individualizirane postopke na meji in seznanjati osebe, ki so prestopile mejo na neregularen način, z njihovimi pravicami in upoštevati morebitne ranljivosti, zlasti otrok, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.
V nevladni organizaciji Ambasada Rog so namreč ministrstvu očitali, da nadaljuje vračanja na Hrvaško, vendar se je pri tem nehalo posluževati bilateralnega sporazuma s Hrvaško in začelo vračati po počasnejši metodi, ki je bila v uporabi pred letom 2017, po t. i. dublinski uredbi. S to lahko države članice EU osebe vračajo v prvo vstopno državo. V organizaciji trdijo, da prosilci za azil prejemajo odločbe o vračanju na Hrvaško in v Bolgarijo, ob tem pa naj bi bila Slovenija tudi edina država v EU, ki še izvaja vračanja v Bolgarijo.
Slovenija dosledno zagotavlja dostop do azilnega postopka vsem, ki slovenskim organom izrazijo namero, da bi zaprosili za mednarodno zaščito, nasprotno trdijo na ministrstvu. Letos so po mehanizmu dublinske uredbe na Hrvaško predali zgolj osem prosilcev, so navedli.
Odzvali so se še na očitek, da so skupaj z partnerji v EU dosegli odpravo varnih in legalnih poti za državljane tretjih držav v Srbijo. “Odločitve Srbije o spremembi vizumskega režima za državljane določenih držav niso vplivale na to, da je v Sloveniji na opisan način zagotovljen dostop do azilnega postopka,” so zapisali.
Zagotavljanje varnega in zakonitega dostopa do azilnega postopka je obveznost države, zagotavljati jo mora povsod, kjer ima efektivno jurisdikcijo, so še zapisali, ob tem pa dodali, da ta obveznost ne gre tako daleč, da bi si morale države prizadevati za liberalizacijo vizumskih politik tretjih držav.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!