Ministrstvo za kulturo je pripravilo nov zakon o medijih, ki v torek začenja svojo pot z javno razpravo. Zakonski predlog vsebuje tri stebre: avtonomijo novinarjev, medijsko raznolikost in preglednost. Z zakonom pa želijo na ministrstvu za kulturo povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Kot pravijo na ministrstvu, je zdajšnja zakonodaja na področju medijev zastarela in se kljub nekaterim poskusom v preteklosti ni spremenila že več kot dvajset let.
Po več kot dvajsetih letih se bo spremenila zakonodaja o medijih, so sporočili z ministrstva za kulturo. Predlog zakona bo ministrstvo v torek poslalo v javno obravnavo, ki bo trajala do konca januarja, po koncu javne razprave pa bodo na ministrstvu pregledali predloge in kritike novega zakona ter jih podrobno preučili. Zakon bodo nato poslali na vlado in nato po rednem postopku v državni zbor.
Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, je veljavna zakonodaja na področju medijev zastarela in ne zajema novih medijev, tehnoloških rešitev, prav tako pa nima učinkovitih ukrepov za varovanje pluralizma, ne predvideva tudi različnih možnosti državnih pomoči za medije. “Obstoječa zakonodaja je bila napisana v nekem drugem času in v 20 letih se je na področju medijev marsikaj spremenilo,” je pojasnila ministrica Asta Vrečko.
Zakonski predlog vsebuje tri stebre: avtonomijo novinarjev, medijsko raznolikost in preglednost. Z zakonom pa želijo na ministrstvu za kulturo povečati preglednost lastništva in financiranja medijev.
Z zakonom bo zaživel tudi tako imenovani medijski razvid, ki bo narejen po vzoru aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (Erar) in kjer bodo zbrani podatki o medijih, njihovem lastništvu, financiranju in državnem oglaševanju v medijih. Zakon predvideva tudi posebne postopke, s katerimi bodo ugotavljali koncentracijo lastništva medijev.
“Na tak način se zagotavlja kar največja transparentnost pri porabi javnega in državnega denarja in medijski razvid je zgolj eden od mehanizmov, ki bo to omogočal. Sedanji razvid je star že več kot 20 let in nima povezanih baz podatkov, ni aktualen. Zaradi tega smo se odločili, da bomo medijski razvid posodobili in ga spravili v 21. stoletje,” je povedala Vrečko.
Javnost bo tako lahko izvedela več o lastništvu posameznega medija ter tem, koliko javnih sredstev se je vanj steklo z namenom zagotavljanja delovanja. Razvidno bo, koliko sredstev bodo podjetja in občine namenili posameznim medijem in pod kakšnimi pogoji. Ob tem na ministrstvu navajajo, da bodo posebno pozornost namenili občinam in občinskim medijem oziroma glasilom, saj na tem področju obstaja veliko anomalij.
Novi zakonski predlog vsebuje še novo definicijo medija, ki zajema tudi nove medije, ob tem pa na ministrstvu pravijo, da sami ne bodo določali, kdo je medij in kdo ne, češ da ni dobro, da bi država odločala o tem. O lastništvu političnih strank v medijih pa na ministrstvu pravijo, da bodo po sprejetju novega zakona “nekateri akterji ugotovili, da niso to, kar si mislijo, da so”.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da so v zakonu pripravili tudi podlage za zamejevanje sovražnega govora, pri čemer so upoštevali tudi izsledke in sklepe vladne delovne skupine za sovražni govor.
Medijski razpis, ki ga ministrstvo objavi vsako leto in je bil letos in lani v višini treh milijonov evrov, se bo po novem preoblikoval v državno shemo. Kdo bo tisti, ki bo odločal o višini prejetega zneska, še niso določili. Zagotovo pa to ne bo komisija, kot je zdaj pri medijskem razpisu.
Predvideva tudi ustanovitev nacionalnega sveta za medije. Definicijo popravka z vsebinskega vidika ohranja takšno, kot je zdaj. Pomoči pri kritju poštnih stroškov za tiskane medije pa ne bo uredil ta zakon, ampak zakon o poštnih storitvah.
Zakon bo eden najsodobnejših v EU, so prepričani na ministrstvu. Upošteva vsebino akta o umetni inteligenci, o katerem sta Svet EU in Evropski parlament v petek dosegla okvirni dogovor. Ker pa je ministrstvo dejavno sodelovalo tudi pri oblikovanju evropskega zakona o svobodi medijev, je lahko že vključilo tudi rešitve iz tega zakona.
V predlogu zakona glede umetne inteligence in njene vse večje uporabe v medijih piše, da bodo morale biti medijske objave, ki so nastale s pomočjo umetne inteligence, jasno in razvidno označene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje