Menu Item
Odbor DZ za notranje zadeve je na današnji seji z 10 glasovi za zakon in osmimi proti podprl predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru. Po predlogu, ki so ga dopolnili v torek, bi z globo od 500 do 1.000 evrov kaznovali tistega, ki se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine.
Seja se je danes nadaljevala, potem ko jo je predsednik odbora Branko Grims v torek brez pojasnil prekinil pred začetkom glasovanja o omenjenem predlogu novele. “Kot veste, lahko predsedujoči sejo kadarkoli prekine,” je danes svojo odločitev pojasnil Grims in dodal, da je potreboval posvet s strokovnimi službami.
Tina Heferle (LMŠ) je pred glasovanjem napovedala, da bo glasovala proti predlogu. Po njeni oceni gre pri predlagani spremembi za predrugačeno verzijo prvega zakona, s katero so predlagatelji “želeli doseči zastraševalni učinek pri tistih ljudeh, ki bi si drznili in upali spregovoriti in na glas kritizirati vladno politiko ali predsednika vlade”. Dodala je, da veljavni zakon kaznovanje dejanj, ki ga predvidevajo spremembe, že omogoča.
Jelinčič: verbalni in fizični napadi na poslance vse pogostejši
Kot je dejal Zmago Jelinčič (SNS), so verbalni in fizični napadi na poslance vse pogostejši in vse hujši. Poudaril je, da se v SNS sprva niso strinjali, da bi bile kazni višje za vse verbalne napade, a da se s predlogom po vloženih dopolnilih strinjajo. Napovedal je, da bodo v SNS predlog zakona podprli.
Heferletovo je z vložitvijo postopkovnega predloga zanimalo, ali je Jelinčič govoril v imenu celotne poslanske skupine ali zgolj sebe. Na torkovi seji odbora je namreč poslanec SNS Dušan Šiško napovedal, da bo poslanska skupina proti predlogu. “Ker ste pravnica, veste, da pri dveh enakovrednih zadevah kasnejša razveljavi prejšnjo,” je poslanki odgovoril Grims.
Nataša Sukič (Levica) je pojasnila, da bo oddala glas proti, ker gre po njenih besedah pri predlogu novele za ponovno uvedbo verbalnega delikta. Gre za določbo, ki bo sankcionirala državljane, ki si bodo drznili povzdigniti glas nad politiki, ne pa obratno, je ocenila.
Podporo zakonu pa je napovedala Anja Bah Žibert (SDS), ki je izrazila upanje, da se bo zakon izvajal, če bo sprejet. “Gre za to, kar se dogaja v družbi in temu je treba reči stop,” je povedala. Po njenih besedah verbalno in fizično obračunavanje s poslanici na ulici ni demokracija. “Če kdo misli, da je, potem ne ve, kaj je to demokracija,” je Bah Žibert povedala v svoji obrazložitvi glasu.
Dopolnilo bilo deležno tudi kritik
V torek je sicer večina članov odbora podprla dopolnila, ki jih je vložila koalicija, tudi predlog glede globe za žaljenje in nedostojno vedenje, ki ga je razširila na vse. Koalicijske poslanske skupine so sprva namreč vložile dopolnilo, ki je predvidevalo globo od 500 do 1.000 evrov za tistega, ki “se prepira, vpije ali se nedostojno vede” do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov države in njihovih bližnjih. Takšno ravnanje bi bilo lahko obravnavano kot prekršek tudi, če bi ga na kraju osebno zaznala pooblaščena uradna oseba.
Predlagano dopolnilo je bilo deležno kar nekaj kritik. Koalicija pa ga je zamenjala z novim, po katerem so predlog razširili na vse. Z omenjeno globo bi tako po novem dopolnilu kaznovali tistega, ki se “v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki se nahaja na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve”.
Vlada z novelo kazenskega zakonika v spremembo pregona groženj
Vlada je danes potrdila predlog novele kazenskega zakonika in ga poslala v obravnavo DZ po rednem postopku. Iz gradiva, pripravljenega za sejo, je razvidno, da predlog med drugim predvideva, da se bodo osumljenci kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog.
Na pravosodnem ministrstvu so po sledi februarske seje dveh parlamentarnih odborov na temo stopnjevanja sovražnosti v družbi v predlogu novele kazenskega zakonika posegli v člen, ki opredeljuje kaznivo dejanje grožnje. Predlagajo, da se osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganja po uradni dolžnosti in ne več na predlog. Takšno spremembo sta na februarski seji ministrstvu naložila odbora DZ za pravosodje in za notranje zadeve.
Ministrstvo za pravosodje v gradivu za obravnavo predloga novele na vladi izpostavlja “javno znane grožnje politikom v zadnjem času”. V gradivu je še navedeno, da je na napotilo obeh odborov opozorilo ministrstvo za notranje zadeve. Vlada je sicer v novelo vključila nekatere spremembe za uskladitev s konvencijami Sveta Evrope in OZN ter za prenos nekaterih direktiv Evropske unije.
Ostale spremembe so oblikovane na podlagi predlogov iz prakse pristojnih organov. Gre za nekatere manjše spremembe v splošnem delu kazenskega zakonika in upoštevanje predlogov pristojnih organov v zvezi s spremembami ureditve nekaterih kaznivih dejanj v posebnem delu, kjer je bilo ocenjeno, da je problematika povezana z zakonskimi določbami in so posledično potrebne spremembe, je zapisano v sporočilu po seji vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje