Državni zbor je potrdil noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. S prvo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, z drugo, ki je sprožila živahne polemike o morebitnem nezakonitem sledenju državljanom in je bila izglasovana zgolj z glasovi poslancev Svobode, pa odpravlja nekatere določbe, uveljavljene pod prejšnjo vlado.

Državni zbor je danes potrdil noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. S prvo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, z drugo, ki je sprožila živahne polemike o morebitnem nezakonitem sledenju državljanom in je bila izglasovana zgolj z glasovi poslancev Svobode, pa odpravlja nekatere določbe, uveljavljene pod prejšnjo vlado.

Z novelo zakona o davčnem postopku se bo v slovenski pravni red prenesla evropska direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, po kateri morajo operaterji spletnih platform davčnemu organu posredovati informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo prek teh platform. Rok za prenos direktive se izteče konec tega leta.

S spremembami zakona o finančni upravi se medtem predlaga odpravo nekaterih določb, zapisanih v zakon marca letos. Z njimi se ponovno uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov, odpravljata pa se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih in ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja posameznega postopka.

Z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja finančne uprave so predvidene tudi spremembe ureditve finančne preiskave. Uradna oseba bo denimo imela možnost, da pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov s ciljem, da se odkrijejo na primer nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem škodujejo državnemu proračunu.

Na današnji seji je v okviru razprave o predlaganih dopolnilih k noveli zakona o finančni upravi prišlo do polemike glede predvidenega sledenja blaga z uporabo tehničnih pripomočkov.

V opoziciji so opozorili, da to pomeni “morebitno nezakonito in neustavno sledenje državljanom”. V NSi so skušali to preprečiti z dopolnilom, ki bi prestavilo začetek uporabe določb o tehničnih pripomočkih na 1. januar 2024, v tem času pa naj bi se pripravilo ustrezne spremembe. V SDS pa so predlagali dopolnilo, s katerim bi se na leto 2024 prestavilo uveljavitev celotne novele. Vlada namreč prihodnje leto napoveduje davčno reformo, kar se vsebinsko nanaša tudi na področje delovanja finančne uprave, so argumentirali.

Poslanci so predlagani dopolnili danes zavrnili. Jožef Horvat je nato dejal, da NSi ne more podpreti take novele, prav tako so se proti pred glasovanjem javno izrekli nekateri poslanci SDS. Branko Grims je poudaril, da iz slovenske ustave jasno sledi, da je uporaba tehničnih pripomočkov za sledenje dopustna samo ob izdaji ustrezne odredbe in ustreznega nadzora, kar da v noveli ni zagotovljeno, posledično pa naj bi se lahko neomejeno sledilo komurkoli v Sloveniji.

V SD in Levici so napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali. Predrag Bakovič je v imenu SD spomnil, da so že v prvem branju opozorili na vprašljivost predvidene uporabe tehničnih sredstev. “Ne gre toliko za uporabo te metode kot take, temveč kdo jo odreja in kdo nadzira, odreja jo predstojnik organa, nadzira pa nihče,” je dejal.

“Dejstvo je, da je vprašanje o takem načinu sledenja blagu vprašljivo in sporno,” pa je v imenu poslanske skupine Levica menil Matej Tašner Vatovec. Po njegovih besedah bi moralo biti vsem v interesu, da bo finančna uprava lahko lovila tihotapce na način, da ne bodo imeli možnosti se pritožiti na sodišče in jo odnesti brez kazni zaradi pomanjkljivih varovalk.

Monika Pekošak (Svoboda) pa je ob lastni obrazložitvi glasu opozorila, da bi se tehnični pripomočki uporabljali za odkrivanje nezakonitih praks. Med drugim je spomnila, da je Slovenija država, ki jo prečka veliko sumljivih pošiljk blaga, ki je pogosto pod nadzorom finančnih organov drugih držav, Slovenija pa zaradi pomanjkljive zakonodaje ne more prispevati podatkov o poti tega blaga. Cilj je preprečiti sproščanje tega blaga na slovenski trg, je zatrdila in dodala, da imajo podobne prakse uzakonjene tudi v drugih državah, v Avstriji, Franciji, Italiji, na Češkem.

Za novelo zakona o davčnem postopku je na koncu glasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. Noveli zakona o finančni upravi pa je svoj glas dalo 38 poslancev, odreklo ji ga je 28 poslancev. Ob glasovanju je bilo sicer pri drugi noveli prisotnih 77 poslancev.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.