Menu Item
Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov so državni voditelji izrazili zaskrbljenost zaradi trenutnih družbenih razmer. Premier Janez Janša je zaskrbljen, da je v odnosu med evropskimi dejavniki do totalitarnih, zločinskih režimov podoben pristop do nacizma v Nemčiji. Predsednik DZ Igor Zorčič pa je poudaril, da bi se moralo poveličevanje totalitarnih simbolov kazensko preganjati.
Predsednik vlade Janez Janša je na konferenci ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov spomnil, da je bilo za sprejetje resolucije, na podlagi katere obeležujemo današnji dan, potrebnih več kot 15 let. Za doseg narodne sprave nas po njegovih besedah čaka še veliko dela. Nam je pa v tem času uspelo ohraniti spomin pred pozabo. “Danes nihče v Sloveniji ne more reči, da ne pozna ali nima možnosti poznati vse resnice, vseh plati dogajanj v času vseh totalitarizmov, pod katerimi smo Slovenci trpeli,” je navedel.
Na mednarodni konferenci v državnem svetu je dejal, da se je v svetu desetletja govorilo o poskusu zanikanja holokavsta in da imajo nekatere države to opredeljeno celo kot kaznivo dejanje. “V Sloveniji pa smo priča masovnemu zanikanju, še posebej posledic in same narave komunističnega režima. V parlamentu imamo tri stranke, katerih najvidnejši predstavniki ta režim prikazujejo kot nekaj, kar ni bilo nič slabega. Ena od teh strank daje ta režim kot primerjalni model, kako naj bi se država razvijala v prihodnje,” je dejal. “Še posebej skrbi, ker so med tistimi, ki totalitarni režim prikazujejo kot nekaj dobrega, tudi številni mladi, ki so šli čez slovenski šolski sistem v zadnjih desetletjih,” je še povedal.
Slovenija mora po Janševih besedah doseči soglasje, da enega zla ni mogoče opravičiti z drugim. “Poslušamo, da je bila Srebrenica največji množični zločin po drugi svetovni vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kar seveda ni res. Srebrenica je bila velik zločin, a število pobitih tam je, v primerjavi s pol milijona pobitimi v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, bistveno manjše. Je pa tudi Srebrenica posledica tega zla, ki se je skušal opravičevati s spopadom z nekim drugim zlom, nacionalnim socializmom,” je dejal.
V svojem nagovoru je predsednik vlade izrazil tudi zaskrbljenost, da v odnosu med evropskimi dejavniki do totalitarnih, zločinskih režimov v zadnjem času opažamo precej podoben pristop, kot smo ga lahko opažali v nekem obdobju tridesetih let prejšnjega stoletja do nacizma v Nemčiji.
“Danes, ko se spominjamo žrtev totalitarnih režimov na evropskih tleh, ne glejmo samo nazaj, ampak glejmo tudi naprej. Če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, bomo obsojeni na ponavljanje,” je še poudaril premier in dodal, da govori kot predsednik vlade države, ki mora tu še ogromno postoriti, tudi s samokritiko.
Zorčič za kazensko preganjanje poveličevanja nacizma in totalitarnih simbolov
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je poudaril, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje. Zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano, se je zavzel.
Zapisal je, da čeprav se zdi, da so druga svetovna vojna, obdobje miru in gospodarskega napredka po njej prinesli katarzo in razumevanje zla, ki ga prinašajo totalitarizmi, je danes jasno razvidno, da Evropa še ni povsem “predelala” svoje totalitaristične preteklosti. “Še huje, v zadnjem obdobju vse pogosteje prihaja do poveličevanja zgodovinskih zločincev, njihovih totalitarnih idej in zavržnih dejanj ter po drugi strani do krepitve in spodbujanja nestrpnosti do drugačnih in drugače mislečih,” je poudaril Zorčič.
Živimo v razmerah, ki nas opozarjajo, kako izredno tanka je meja med normalnostjo in totalitarnostjo, je dodal. In ravno krizne razmere, kakršne ustvarja epidemija covida-19, ustvarjajo pogoje za sovražni govor, ki se še posebej agresivno širi na družbenih omrežjih. “V teh razmerah je dodatno prilivanje olja na ogenj s strani neodgovornih posameznikov, tudi politikov, še posebej nevarno. Vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov, čeprav zgolj zaradi cenene javne pozornosti, je izredno nevarno, nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje, zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano,” se je zavzel predsednik DZ.
Kovšca: Latentnost duha sovraštva je zamenjal agresiven politični diskurz
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca meni, da je izraz sprava kot politični pojem zlorabljen. Zdi se mu pomembno, da se javno ozavesti, da sprava pomeni opuščanje zamer za nazaj, nikakor pa ne omogočanje nelegitimno pridobljenih privilegijev kogarkoli za naprej.
“Latentnost tega uničujočega duha sovraštva je zamenjal direkten, agresiven politični diskurz. Hujskaštvo, obtoževanje, etiketiranje, trdno skrito za psevdonimi in lažnimi profili na družbenih omrežjih. Vse to so dokazi, da moramo spravo ozavestiti, ne le kot narod in posamezniki, temveč jo z glavo in srcem resnično udejanjati,” je dejal Kovšca. Po njegovi oceni je sprava proces, ki bo še trajal.
Ivešić spomnil na pomembne dosežke in neuspehe na področju sprave
Direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić je spomnil, da letos obeležujemo 30 let osamosvojitve, 80 let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem in 25 let od sprejetja zakona o popravi krivic.
Po njegovem mnenju Slovenija na tem področju beleži nekaj pomembnih dosežkov, pa tudi neuspehov. Med uspehe šteje skupno skoraj 36.000 odločb, bodisi političnim zapornikom ter žrtvam povojnih pobojev in njihovim svojcem. Na podlagi odločb je bilo izplačanih za 127 milijonov odškodnin. Med neuspehe pa Ivešić šteje dejstvo, da do danes za zločine med drugo svetovno vojno še ni bil obsojen nihče, saj so vse obtožnice padle. Pa tudi da po več desetletjih določeni postopki denacionalizacije še niso bili zaključeni.
Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji obeležujemo od 2012
V Sloveniji in Evropi je danes vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
23. avgusta 1939 je bil namreč podpisan pakt Ribbentrop – Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki.
Podatki o tem, koliko žrtev so po svetu povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.
Mednarodno konferenco so pripravili državni svet, zunanje ministrstvo, študijski center za narodno spravo in platforma evropskega spomina.
Žrtvam totalitarnih režimov se bodo s cvetjem poklonili v Ljubljani pri Spomeniku sprave na Kongresnem trgu in pred ameriškim veleposlaništvom. Ob 18.30 pa bo v ljubljanski stolnici maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, udeležil pa se je bo tudi predsednik vlade Janez Janša.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!