Menu Item
November je mesec ozaveščanja o zasvojenosti in njenem preprečevanju škodljivih posledic. Svetovni dan boja proti odvisnosti pa je 11. november. Pri tem ne gre le za zlorabo drog, prekomerno pitje alkohola in kajenje, ampak se lahko zasvojimo tudi z zdravili. Hkrati so znane nekemične zasvojenosti, med njimi zasvojenost z internetom.
V mesecu ozaveščanja o zasvojenosti in njenem preprečevanju je svetovni dan boja proti zasvojenosti, 11. november, še posebej osredotočen na problematiko.
Pri tem ne gre le za zlorabo drog, prekomerno pitje alkohola in kajenje, ampak se lahko zasvojimo tudi z zdravili. Hkrati so znane nekemične zasvojenosti, med njimi zasvojenost z internetom.
Prav tako v skupino nekemičnih ali vedenjskih zasvojenosti sodijo zasvojenosti z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom in nakupovanjem.
“Zelo pomembno je, da z dokazano učinkovitimi preventivnimi aktivnostmi preprečujemo vsako poseganje po psihoaktivnih snoveh v obdobju otroštva in mladostništva. Čim zgodnejši je začetek uporabe psihoaktivnih snovi in čim bolj je uporaba pogosta, tem večja je verjetnost, da se uporaba nadaljuje in se razvije zasvojenost,” so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Podatki iz raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju po njihovih navedbah kažejo, da v Sloveniji otroci in mladostniki prihajajo do prvih stikov s psihoaktivnimi snovmi že zelo zgodaj, pred 13. letom starosti.
Strokovnjaki so na četrtkovi konferenci v Novi Gorici z geslom Skupaj zmoremo več – krepitev odpornosti za odraščanje brez zasvojenosti, ki jo je pripravil inštitut, poudarili varovalne dejavnike, ki lahko pripomorejo h krepitvi mladostnikove odpornosti proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost.
V času mladostništva se razvijajo navade, vzorci vedenja in odnosi, ki lahko preoblikujejo potek posameznikovega zdravja in blaginje ter vplivajo na odraslost. Glede na to je zelo pomembno, da s preventivnim delovanjem in krepitvijo varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine in družbe preprečimo razvoj vzorcev in navad, ki lahko vodijo v uporabo psihoaktivnih snovi in razvoj zasvojenosti in ki lahko posameznika zaznamujeta za vse življenje, so pozvali.
Po podatkih iz omenjene raziskave se večina mladostnikov sreča z alkoholom do 15. leta, s tobakom in konopljo pa do 17. leta starosti. Tako je alkoholne pijače že kdaj v življenju pilo več kot štiri petine 17-letnikov. Cigarete jih je že kdaj v življenju kadilo nekaj manj kot polovica, elektronske cigarete pa ji je uporabilo nekaj več kot tretjina. Prepovedano drogo konopljo je že kdaj v življenju uporabil približno vsak tretji 17-letnik oziroma približno tretjina.
Alkohol je po škodi, ki jo povzroča posamezniku in drugim, med najbolj škodljivimi drogami na prvem mestu. Med drugim povzroča raka. Pri nas prekomerno pije alkohol vsak deseti prebivalec.
Kadilcev je po drugi strani približno petina starejših od 15 let. Umrljivost kadilcev je trikrat višja kot umrljivost nekadilcev.
Slovenija se ne more pohvaliti niti z zmanjševanjem trenda rasti v številu umrlih zaradi predozirane droge. V letu 2019 so zabeležili že 74 smrti, kar Slovenijo uvršča v vrh po številu umrlih takoj za Škotsko, Irsko in skandinavskimi državami.
Da je precejšen problem digitalna zasvojenost, pa ugotavlja center za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout. Po epidemiji covida-19 je njihovih uporabnikov še za približno petino več. Nanje se je lani obrnilo vsaj 825 posameznikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!