Menu Item
Občina Žalec znova opozarja na še nerešeno situacijo v zvezi z deponijo neznanega materiala na območju poslovne cone Arnovski gozd. V občini pravijo, da so pristojne inšpekcijske službe in ministrstvo za naravne vire in prostor neodzivni. Položaj so poskušali rešiti tudi z lastniki zemljišč, a neuspešno.
Na žalski občini še vedno poskušajo rešiti situacijo v zvezi z nedovoljeno deponijo v poslovni coni Arnovski gozd. V današnjem sporočilu za javnost so opozorili, da se na območju kot posledica sanacije vodotokov po lanski ujmi nedovoljeno odlaga in nasipava neznani material. Lastniki za deponijo niso pridobili ustreznih dovoljenj, tudi pravijo na občini.
Nastale razmere so poskušali urediti tudi s podjetji Nivo Eko in Tegar, ki sta lastnika zemljišč, na katerih se odlaga material, a neuspešno. “Lastniki se na pozive občine izgovarjajo, da gre za začasen ukrep, podrobnejših informacij pa ne dajejo in tudi ne odgovarjajo na konkretne pozive, naj predložijo ustrezna dovoljenja za odlaganje materiala in nastanek deponije,” so pojasnili.
Da bi zaščitili občane, so sprožili tudi inšpekcijske postopke, ki se, kot so navedli na občini, ne premaknejo nikamor, o nastali situaciji pa so obvestili tudi pristojna ministrstva.
Resorno ministrstvo pravi, da ni pristojno
“Resorno ministrstvo za naravne vire in prostor se je celo izreklo za nepristojno, čeprav v njegovi sestavi deluje direkcija za vode, ki je v dopisu iz sredine marca pojasnila, da skladnosti s prostorskimi akti ne preverjajo, da se bo material v naslednjih petih letih uporabil za sanacijo cest pod pogojem, da gre za material, ki ni onesnažen, in da za začasne deponije izvajalci ne pridobivajo soglasij,” so navedli.
Na občini so prepričani, da za izvajalce sanacijskih del ne veljajo predpisi, ki veljajo za druge državljane v Sloveniji. “In to kljub dejstvu, da v Sloveniji trenutno ni izrednih razmer, ki bi morda lahko opravičevale izredne ukrepe in nastanek začasnih odlagališč. Direkcija za vode si jemlje pristojnost, ki je nima ter odloča mimo vseh zakonov in brez odločb,” opozarjajo.
Kot je v današnji izjavi za medije pojasnila odvetnica žalske občine Urška Kežmah, si inšpekcijske službe zadevo med seboj “podajajo kot vroč kostanj”. “Nazadnje je pristala celo na medobčinskem inšpektoratu, kar je sramota, glede na to, da imamo toliko različnih inšpektoratov v državi,” je bila kritična.
“V materialih našli nevarne snovi”
Kežmah je dejala, da si občina želi ugotoviti, ali je v odloženem materialu kar koli nevarnega. “Iz preteklih izkušenj lahko povem, da so se v teh materialih našle nevarne stvari. Ko voda poplavi, so v njej kadavri, mi ne vemo, od kje je bilo to odvzeto, ni nobene sledljivosti. Če pa ta obstaja, pa nam nihče ničesar ne pove,” je poudarila.
Žalski župan Janko Kos pa je v izjavi medijem pojasnil, da podjetje Tegar, ki je v poslovno cono na svoje zemljišče navozilo manjši del oz. nekaj manj kot 10.000 kubičnih metrov materiala, tega že odvaža. “Kolikor vem, želi priti k nam na občino in nam predstaviti načrte, v kolikšnem času bodo na svojem delu te naplavine oz. material neznanega izvora odstranili,” je pojasnil.
Kdo bo povrnil škodo?
V sporočilu za javnost se med drugim na občini sprašujejo tudi o tem, kdo bo kril stroške sanacije cest, ki so zaradi dovoza materiala trenutno prekomerno obremenjene, zaradi česar nastajajo poškodbe, in kdo bo občini povrnil škodo, ki jo bo občina utrpela v primeru morebitne neizpolnitve zavez iz projekta razširitve poslovne cone, za kar je prejela tudi evropska sredstva v višini 1,89 milijona evrov. Ob tem se jim zastavlja tudi vprašanje o tem, kdo nadzoruje sanacijo vodotokov, za katero se “porabljajo sredstva državnega proračuna in kjer očitno prihaja do nepravilnosti”.
Na začetku aprila je direktor žalskega podjetja Tegar Tomo Ilijaš zatrdil, da so v coni odložili le 6.000 kubičnih metrov proda iz Savinje, ki ga bodo uporabili za lastne namene. Tegar je namreč v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za novo upravno stavbo, ki jo bodo predvidoma do maja prihodnje leto zgradili v poslovni coni Arnovski gozd ob avtocestnem priključku Arja vas.
V celjskem podjetju Nivo Eko pa so za STA takrat poudarili, da so dejanske količine odloženega materiala bistveno manjše od 100.000 kubičnih metrov, kot navaja občina. “Drugih navedb ne moremo komentirati zaradi poteka upravnih in drugih postopkov pred pristojnimi organi,” so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!