Menu Item
Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je dejal, da obisk policije pri kmetu pred torkovim protestom ni bil osamljen primer, a v tem vidi običajno prakso policije. Po njegovi oceni ne gre za signal represije, čeprav nekateri to tako razumejo. Na jutrišnjem shodu Medved sicer pričakuje še več traktorjev kot pred enim mesecem.
Po spletu je pred napovedanim shodom kmetov zakrožila objava enega od njih, ki je zapisal, da ga je med delom na kmetiji obiskala policija in vprašala, ali se namerava v torek, 25. aprila, udeležiti kmečkega protesta v Ljubljani. Policiste je po njegovih besedah zanimalo še, kdo vse se bo protesta udeležil.
Tovrstno postopanje policije so med drugim obsodili v Pravni mreži za varstvo demokracije in v Inštitutu 8. marec, češ da gre za “nesorazmeren poseg v pravico do mirnega zbiranja” in da ima lahko ta način policijskega dela pred protivladnimi protesti zastraševalni učinek.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved medtem v tej obliki policijskega dela ne vidi represije, temveč to ocenjuje kot običajno prakso. “Ker smo tudi mi policijski sindikat, ko so stavkali, podprli, menim, da bodo tudi oni nas obravnavali kot državljane, ki imamo ustavno pravico protestirati,” je ob tem poudaril.
Pričakujejo več traktorjev kot na zadnjem protestu
V sindikatu medtem v zvezi s protestom, ki se bo začel v torek ob 12. uri pred državnim zborom v Ljubljani, usklajujejo še zadnje podrobnosti. Udeleženci protesta vse od Prekmurja in Primorske do hrvaške in avstrijske meje bodo v zgodnjih dopoldanskih urah z organiziranimi avtobusnimi prevozi in osebnimi avtomobili krenili na pot proti prestolnici, tisti iz okoliških krajev pa bodo prispeli s traktorji in z njimi pripravili mimohod, je orisal Medved.
Predsednik sindikata kmetov pričakuje, da se bo traktorjev skupaj zbralo okoli 500, a hkrati opozoril, da je povsem natančno število težko napovedati. “Predvidevamo, da jih bo več, kot jih je bilo na zadnjem shodu,” je dejal.
Dodano je pojasnil, da vsi traktorji ne bodo prišli v prestolnico, temveč se bodo zbrali na štirih do petih zunanjih lokacijah, od koder bodo, če bo to potrebno, prišli izrazit podporo tudi v Ljubljano. “Podrobnosti o lokacijah bodo znane čez dan,” je še dodal.
“Kmete pozivamo k varnemu, mirnemu in kulturnemu protestu. Menimo, da je to naša ustavna pravica, ne želimo zganjati panike in nemirov ne v središču Ljubljane ne med našimi ljubimi potrošniki,” je bil jasen.
Kmetje od njih zahtevajo in pričakujejo, da v celoti izpogajajo zahteve, ki so jih podali na vlado. Če jim s tem ne bo uspelo, enostavno ne bo več pogojev za normalno kmetovanje, meni Medved. “Okoljevarstvene organizacije so začele na naših kmetijah, zemljiščih in lastnini postavljati režime. Kmetje na svoji zemlji nismo več absolutni gospodarji in tega si več ne moremo dovoliti,” je poudaril.
Po njegovih besedah so torkov shod prijavili in napovedali pristojnim institucijam. “V Ljubljano prihajamo, da si izborimo pogoje, ki jih imajo ostali evropski kmetje, ne prihajamo po denar, imamo zahteve glede normalnih pogojev za kmetovanje. Zakonodajni ukrepi, ki so predvideni, kot je zakon o varstvu živali, nas samo omejujejo,” je vnovič pojasnil razloge za protest.
O podpori političnih strank pa je dejal, da želijo biti “z njimi vse stranke, ne zgolj SLS”. “Zahvaljujemo se jim, ampak jih ne potrebujemo, naj bodo tam, kjer so bili do sedaj. Politika naj nas pusti pri miru, mi rešujemo kmečki stan in pogoje za kmetovanje ter hkrati tudi, da bodo imeli mladi voljo do kmetovanja. Naš največji cilj je mlade ohraniti na kmetijah,” je še izpostavil Medved.
Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da kmetov ne obremenjujejo z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo.
Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter takojšnji začetek učinkovitega upravljanja populacije. Prav tako zahtevajo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.
Podoben shod, kot bo potekal v torek, so že pripravili 24. marca, čemur je nato sledil sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine. Minuli teden so nato predstavniki organizacij s področja kmetijstva javnost obvestili, da so opustili pogajanja z vlado, saj da ta ne izpolnjuje njihovih pričakovanj. Kot so pojasnili, je bil “kaplja čez rob” predlog novele o zaščiti živali, ki je zanje ponižujoč.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje