Menu Item
Kar dva januarska ponedeljka zapored so se vozniki znašli v prometnem kaosu. Zaradi močnejšega sneženja je jutranja pot od Maribora do Ljubljane, denimo, trajala debele tri ure. Vozniki so zamujali, bentili, Dars pa je tokrat s prstom pokazal na "neodgovorne voznike tovornih vozil", ki so zdrsnili zaradi neustrezne zimske opreme. Ali so torej tovornjaki na slovenskih cestah problem? Jih je več, kot jih je bilo? Povzročajo tudi več prometnih nesreč? Ekipa N1 je bila na terenu oba januarska ponedeljka in snemala prometne razmere vse od Štajerske do Primorske. Objavljamo tudi posnetke darsovih nadzornih kamer in odgovore pristojnih institucij. Kaj se torej dogaja na naših cestah?
Prvo letošnje sneženje je pred dvema tednoma na slovenskih avtocestah povzročilo prometni kolaps, razlog za dolge kolone vozil je bilo po besedah Darsa vsaj 30 zdrsov tovornih vozil zaradi neustrezne opreme.
Teden kasneje, ko je Slovenijo zajelo še obilnejše sneženje, razmere v prometu pa je oteževala še orkanska burja, se je samo kolona na primorski avtocesti raztezala na več kot 55 kilometrih. Dars je znova poročal o zdrsih tovornih vozil.
Ekipa N1 je bila na terenu oba januarska ponedeljka, ko je bil na slovenskih cestah zaradi močnega sneženja prometni kaos. Snemali smo prometne razmere vse od Štajerske do Primorske. Posnetke si lahko pogledate v spodnji video reportaži.
Na posnetkih je videti kilometre tovornih vozil, ki sta jih policija in Dars izločala iz prometa: je število slednjih v Sloveniji doseglo kritično točko?
Na Darsu so za N1 pojasnili, da se je število tovornih vozil po vstopu nekaterih držav članic v schengen umirilo, v času gospodarske krize nekoliko upadlo, zdaj pa (z izjemo obdobja epidemije koronavirusa) znova raste, s čimer se sooča večina držav članic Evropske unije. Na ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da je na vprašanje, ali je število težkih tovornih vozil pri nas že doseglo kritično točko, težko odgovoriti, saj je to mejo težko določiti. A statistika je zgovorna.
Najbolj obremenjen s tovornim prometom je del primorske avtoceste od razcepa Ljubljana Kozarje do razcepa Nanos, ki ga vsak dan v povprečju prevozi 9.200 tovornih vozil. Na tem delu je najbolj obremenjen odsek Ljubljana Kozarje – Brezovica, ki ga vsak dan v povprečju prevozi 9.900 tovornih vozil, ki so težja od 3,5 tone.
Sledi del štajerske avtoceste med razcepoma Dragučova in Slivnica, ki ga vsak dan prevozi povprečno 8.000 tovornih vozil ter od Celja do razcepa Ljubljana Zadobrova, povprečje znaša 7.500 tovornih vozil. Na ljubljanski obvoznici je najbolj obremenjena južna obvoznica med razcepoma Malence in Ljubljana Kozarje, ki jo dnevno prevozi povprečno 7.300 tovornih vozil. Za primerjavo: leta 2021 je povprečje za celotno avtocestno omrežje znašalo 4.500 tovornjakov.
Na Darsu so priznali, da tako veliko število tovornih vozil narekuje, kje bo promet tekel počasneje. “Zato je denimo v lanski poletni turistični sezoni na primorski avtocesti kombinacija velikega števila potnikov, ki so bili namenjeni na slovensko in hrvaško obalo ali obratno, in velikega števila tovornjakov med majem in oktobrom povzročila pogoste zastoje.”
“Težki tovornjaki ceste obremenjujejo 40.000 krat bolj od osebnih vozil”
Na infrastrukturnem ministrstvu so poudarili, da imajo tako visoke številke tudi druge negativne posledice. “Dejstvo je, da težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Določene raziskave dokazujejo, da težki tovornjaki ceste obremenjujejo kar 40.000 krat bolj od osebnih avtomobilov.”
Po zelo grobi oceni Darsa letna škoda zaradi preobremenitev tovornih vozil na celotnem omrežju cest, s katerim družba upravlja, znaša približno 50 milijonov evrov. Čeprav drži tudi, da to denarno škodo vozniki tovornih vozil zaradi cestnin hitro povrnejo. Samo v letu 2021 je imel Dars iz tega naslova 262,8 milijona evrov prihodkov.
Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je opozoril, da prekomerno obremenjeno tovorno vozilo voznik bistveno težje obvlada. “Če pride do nepredvidene situacije, bo voznik težje odreagiral. Lahko pride do prometne nesreče, in ko je tako vozilo udeleženo v prometni nesreči, so lahko posledice veliko hujše, kot pa če pride do naleta med osebnimi vozili. Tukaj veljajo zakoni fizike: težje kot je vozilo, težje se bo ustavilo.”
Dodal je, da bi se vozniki tega morali dobro zavedati, a jih žal večkrat premami kapital. “Zaslužki igrajo svojo vlogo in prevozna podjetja ter voznike ženejo v to, da teh pravil ne spoštujejo.”
Policisti sicer na letni ravni zaznajo okoli 38.000 kršitev cestnoprometnih predpisov, ki jih storijo vozniki tovornih vozil.
“V prvi vrsti ugotavljamo neke klasične kršitve podobno kot pri voznikih avtomobilov, denimo prekoračitve hitrosti in uporabo mobilnih telefonov. Skoncentriramo pa se na nekoliko bolj specialne kršitve, te se nanašajo predvsem na nepravilno naložen tovor, koliko časa voznik že sedi za volanom, ali je imel obvezne počitke, pod drobnogled vzamemo tudi kršitve, ki se nanašajo na tehnično brezhibnost vozil.”
Kako usodne so lahko kršitve voznikov tovornjakov, kažejo posnetki darsovih nadzornih kamer, ki jih lahko pogledate v spodnjem videu.
Letno policija obravnava okoli 2.400 nesreč, v katerih so udeleženi vozniki tovornih vozil. “To je okoli 13 odstotkov vseh nesreč. Od tega je med 1.500 in 1.600 voznikov za nesrečo odgovornih,” pravijo na policiji.
Koliko tovornih vozil naše ceste sploh lahko še prenesejo?
Kolikšen je delež tovornih vozil na slovenskih avtocestah v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije, na Darsu in infrastrukturnem ministrstvu ne vedo.
Obenem Dars priznava, da največji izziv vidijo prav velikem številu tovornih vozil, predvsem na štajerski in primorski avtocesti. “Z vstopom Hrvaške v schengensko območje pa je pričakovati povečanje števila tovornih vozil tudi na avtocesti A2 (dolenjska oziroma gorenjska avtocesta). Obenem pa ukinitev mejne kontrole lahko pomeni tudi povečanje turističnih prometnih tokov.”
Na ministrstvu dodajajo, da se nahajamo ravno na stičišču dveh glavnih evropskih transportnih koridorjev in da je tudi to razlog, da se je Slovenija odločila za prepoved prehitevanja za tovorna vozila med 6. in 18. uro. Čeprav vozniki pogosto poročajo, da se vozniki tovornjakov te prepovedi pogosto ne držijo in da se na avtocestah prehitevajo tudi v urah, ko se ne bi smeli.
“Stanje na tem področju se je po začetnem negodovanju in nestrinjanju določenih prevoznikov izboljšalo,” je povedal Vehovec. “Lani smo sicer našteli več kot 1.200 tovrstnih kršitev, vendar v glavnem prepoved prehitevanja vozniki upoštevajo. Pod črto se je ta ukrep izkazal za učinkovitega, saj pozitivno vpliva na prometne tokove.”
Na slovenskih avtocestah sicer prevladujejo tuji vozniki tovornih vozil, med 60 in 70 odstotkov jih je, a Vehovec je pojasnil, da takšna ureditev velja tudi v drugih državah Evropske unije. “Zato izgovor, da je Slovenija v tem posebna, enostavno ne vzdrži.” Da med prekrškarji prevladujejo tujci, ker ne bi poznali prepovedi prehitevanja, pa tudi ne, je dodal Vehovec.
Na ministrstvu dolgoročno rešitev za večjo pretočnost prometa vidijo v prehodu na alternativna goriva tudi za tovorni promet ter prerazporeditvi na železnice, “ko bo to dopuščala infrastruktura,” so zapisali.
“V pripravi je tudi implementacija direktive o zaračunavanju pristojbin vozilom za uporabo cestne infrastrukture, ki bo uvedla določene nove mehanizme oziroma postopke v okviru cestninjenja. V okviru Evropske unije se pripravlja tudi koncept trgovanja z emisijskimi kuponi na področju prevoza.” Pojasnili so še, da tovorni promet omejujejo z dovolilnicami za prevoznike iz tretjih držav.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje