Obrambno ministrstvo načrtuje nakup helikopterja in do šest manjših letal za gašenje požarov iz zraka. Na ministrstvu se še odločajo, ali bodo kupili nova ali rabljena letala, v primeru nakupa šestih letal pa je vrednost investicije ocenjena na 31,8 milijona evrov z DDV. Poleg tega pa so na Morsu vlado pozvali, da zviša vrednost nakupa transportnega letala Spartan in s tem omogoči nakup posebnega modula za gašenje. Z njim bi lahko iz zraka gasil tudi Spartan, vendar ne z odmetavanjem škatel z vodo.
Ministrstvo za obrambo (Mors) je zaradi podnebnih sprememb, ki obetajo, da bo Slovenija vse bolj ogrožena zaradi požarov v naravi, pripravilo program vzpostavitve namenske zmogljivosti za podporo gašenju iz zraka. Predvidevajo nakup srednje težkega helikopterja in največ šestih manjših letal z zmogljivostjo odmeta 3000 litrov vode, so sporočili.
Mors pa je vladi predlagal tudi spremembo vrednosti projekta za nakup taktičnega transportnega letala Spartan z izhodiščne vrednosti 72 milijonov evrov z vključenim DDV na novo izhodiščno vrednost 87 milijonov evrov. Razlog za predlog spremembe vrednosti je nadgradnja letala z novim sistemom za gašenje požarov iz zraka, ki bo zagotovljen do vključno leta 2024.
Vendar Spartan, ki ga kupuje Slovenija, požarov iz zraka z novim modulom ne bo gasil z odmetavanjem škatel z vodo, tako kot sta to med požarom na Krasu storili romunski transportni letali istega modela. Kot so na ministrstvu pojasnili za TV Slovenija, bo letalo z novim modulom nosilo 9000 litrov vode, odmet pa bodo lahko vodili piloti iz kabine.
Za nakup letala Spartan so se na obrambnem ministrstvu odločili v času, ko ga je vodil Matej Tonin. Ob podpisu pogodbe so na ministrstvu dejali, da je v pogodbo vključen tudi modul za gašenje, vendar ta vključuje zgolj sistem za odmetavanje kartonastih škatel, napolnjenih z vodo. Prav zato se postavlja vprašanje, zakaj se za modul s cisterno na Mors niso odločili že takrat.
Kot je danes na Twitterju pojasnil nekdanji minister Tonin, so novembra 2021 kupili gasilni modul, ki je bil takrat na razpolago. Po njegovih navedbah je bil naprednejši gasilski modul v obliki notranje cisterne razvit šele junija 2022. “Težko me na ministrstvu za obrambo kritizirajo, da nismo kupili nečesa, kar je bilo razvito šele mesece po podpisu pogodbe,” je očitke zavrnil Tonin in pozdravil nadgradnjo.
Pri Spartanu smo novembra 2021 kupili gasilni modul, ki je bil takrat na razpolago. To so vodila za odmetavanje posebnih kartonastih škatel, ki vsebujejo 7 m3 vode. Junija 2022 je bil razvit nov naprednejši gasilski modul v obliki notranje cisterne. @RTV_Slovenija
— Matej Tonin (@MatejTonin) October 27, 2022
Glede nakupa posebnih letal za gašenje na ministrstvu še preigravajo možnosti ali bodo kupili nova ali rabljena letala. Država je ob tem na poziv Evropske komisije izrazila interes, da prek mehanizma EU RescEU – AFFF (Aerial Forest Firefighting) pristopi k nakupu srednje težkega helikopterja, ki bo za namen gašenja opremljen z vrečo za gašenje kapacitete 3000 litrov.
Helikopter bo v prvem planu namenjen za gašenje iz zraka v okviru stalnih zmogljivosti RescEU – AFFF, izven požarne sezone pa bo namenjen za izvajanje številnih nalog zaščite in reševanja ter pomoči na nacionalni ravni, pojasnjujejo na ministrstvu.
Od leta 2019 imajo članice EU v okviru mehanizma za izredne razmere rescEU v kriznih razmerah dostop do letal za gašenje, helikopterjev in druge opreme za posredovanje v izrednih razmerah. Pred letošnjim poletjem je denimo več držav, tudi sosednji Italija in Hrvaška, za ostale članice EU namenilo 12 gasilskih letal in en helikopter. Evropska komisija o njihovi aktivaciji odloča skupaj s članico, ki je plovilo posodila.
Slovenija je v sklopu te stalne zmogljivosti izrazila še interes najema dveh amfibijskih letal Airtractor AT-802F Fire Boss, ki bi bil izveden po sistemu “wet lease”, torej skupaj s posadko. Ti opciji sta v večinskem deležu sofinancirani s strani Evropske komisije in primarno namenjeni mednarodni pomoči, zato se v tem programu štejeta kot dodatna zmogljivost za primer večjih požarov v Sloveniji, so sporočili.
Za uspešno delovanje bo sicer potrebno izgraditi zmogljivost, in sicer enoto za gašenje požarov iz zraka, izvesti umestitev v sistem zaščite in reševanja, pridobiti in usposobiti ustrezen kader, zagotoviti vzdrževanje in ustrezno bazo za letala, so našteli na obrambnem ministrstvu. Poleg tega bo treba izdelati vse načrte za delovanje, po potrebi dopolniti zakonske in podzakonske podlage za zajemanje vode iz vodnih virov v Sloveniji ter vzletanje in pristajanje letal na ustreznih vodnih površinah v Sloveniji.
Kot osnovno bazo letal bi na ministrstvu določili Letališče Cerklje ob Krki, kar bi omogočalo racionalizacije pri vzdrževanju letal in usposabljanju posadk. V času požarne sezone, pa bi bila letala premeščena na letališča bližje območjem z večjo požarno ogroženostjo, kot sta denimo letališči v Divači in Ajdovščini, so dodali.
Ob tem ministrstvo vladi predlaga nakup štirih manjših letal za boj proti požarom, in sicer z možnostjo nakupa dodatnih dveh, kar pomeni skupno do šest letal.
Ocenjena vrednost investicije nakupa štirih letal v letih od 2023 do 2024 je 21,6 milijona evrov z DDV. V primeru nakupa šestih letal pa je ocenjena vrednost investicije nakupa v letih od 2023 do 2025 31,8 milijona evrov z DDV.
Obrambno ministrstvo je sicer program vzpostavitev namenske zmogljivosti za podporo gašenju iz zraka pripravilo na podlagi sklepa vlade iz 22. septembra.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje